OBSTAJAJO LJUDJE III

  Če lahko kaj pripomnim k debati okrog tega Ali Bog je ali Boga ni… bom rekel: Namesto debate o tem ali Bog je ali ni, mu najprej dovolite, da tu sploh preživi. Potem tudi bo. Sicer je tako, kot v smešnici, ko so vaščana vprašali, če se je v njihovi vasi rodil kak velik človek, pa jim je odgovoril: pri nas se vsi rodijo majhni. Ateisti niso brez boga oz. "brezbožni"! Le v drugačnega boga verujejo. Imenuje se - ideologija! Vendar pa ne za svojega boga ne za svoja dejanja, ki so baje od Njega spodbujena, celo zaukazana - ne odgovarjajo. Oni namreč ločujejo dejanja od samih sebe. Kar je pravzaprav definicija Neodgovornosti. Rekel bi, da služi Bog tu kot izgovor. Za to ga molijo, zato vanj verujejo, zato ga imajo. To ne velja le za »vernike« v ideologijo ("veliko idejo"), velja tudi za vse vernike v vse religije. Vsi ločujejo svoja dejanja od samih sebe. Enako ločujejo Boga od sebe: mi smo tu, On je »tam«, in je nedosegljiv. Potem nam svečeniki (posvečeni razlagalci ne...

Naše živalce so naši učitelji. V sebi ohranijo vse tisto, kar smo mi iz sebe stoletja dolgo odrivali, odmetavali kot odvečno in nam nepotrebno. One so vse to shranile, prizadevno in vestno, kot mama, ki po dnevni sobi pobira dele otroških oblekic, nogavice, čeveljčke... in nam zdaj to vračajo, ker v sebi vedo, kaj mi pogrešamo - mi pa se tega niti ne zavedamo. A naše telo ve! Ko so naše živali z nami, komunicirajo z našim telesom. Telo s telesom ! Našim možganom ne verjamejo prav dosti. Nanje gledajo kot na površne in razvajene otroke, ki bi radi zdaj to, zdaj ono... skratka, ves čas nekaj zahtevajo, izsiljujejo... nekaj bi kar po svoje, pa ne znajo, ne zmorejo. Tu nam priskočijo na pomoč, ker vedo, kdo je v nas večen in zanesljiv.

Note so Abeceda glasbe, z njo lahko zapišemo skladbe, ki jih ustvarimo. Biblijske zgodbe so pa note Stvarstva, s katerimi Stvarstvo soustvarjamo in si ga potem razlagamo. Abeceda ni sama po sebi že Beseda, ki je ustvarila Abecedo!  Potreben je človek, da črke smiselno ubesedi, da ima beseda rep in glavo, in seveda namen. Tako se približa Besedi. Potem se skozi naše ustvarjanje Beseda pogovarja z nami in tudi mi z Njo. Vendar le, če spoštujemo Abecedo.  Ker če je ne spoštujemo - svoboda ustvarjanja izgine, in tedaj je vse samo diktat in posnemanje. Če se hočeš z Bogom prepirati, moraš torej uporabljati in spoštovati Njegovo Abecedo. Če pa si sproti izmišljujemo vsak dan drugo abecedo… to samo pomeni, da nam ni do pogovora z Njim in da imamo sumljive namene z Življenjem. Bog bo branil Življenje! Če nekdo hoče drugo abecedo, drugačno in takšno ki je niti sam ne bo razumel, to samo pomeni, da beži od Odgovornosti. Hkrati to naše dejanje zveni kot očitek Bogu, ...

SOLZICE Prežihov Volbenk je lepo opisal družinski odnos v črtici Solzice. V njej ga opiše res da nekoliko drugače kot se je v resnici zgodil, ampak to je umetniška svoboda. Opiše pa za Slovence ta zelo bazični odnos, ki definira  odnos do mamice. Zadeva je v originalu potekala drugače kot v literaturi. Mamica je bila sama, se pravi brez moškega, in bi bila rada malo sama. Se pravi brez sinkota, da se ji plete med nogami. Ker bi rada, da se ji nekaj drugega plete med nogami. In ker pri nas velja pravilo, kdor prej pride prej melje ( in če mu dobro melje, mu tudi prej pride), jo je imel na očeh en učitelj, ki so ga sicer v vasi klicali Frančeško. V resnici je bil Franc, ampak ker je bil svojčas v Italiji, v Bologni natančneje, kjer je študiral bolonjsko reformo, so ga ljudje klicali Frančeško. Večina ga ni marala, ker je ves čas govoril o reformi šolstva, ampak kdo pa to rabi, a ne. V glavnem - niso ga marali! Malo se je bil tam, kjer je bil, navzel it...

Človeštvo se nahaja v prededipalni fazi razvoja (patriarhalna družba je božji Sin, ker je človeštvo Božje Srce), medtem ko je Bog - Oče! Zdravih konfliktov, potrebnih za proces edipalizacije, pa med akterji ni! Če ni zdravega konflikta med "starim" in  "mladim", to pa je odnos kot upor sina očetovemu dojemanju njegovega (sinovega) sveta, se edipalizacija ne more zgoditi. Edipalizacija je lahko le individualni proces in ne more biti masovni dogodek. Poenostavljeno: človeštvo je sin, ki živi s samohranilko. Ergo: socializem, v najboljšem primeru. Sicer pa kanibalizem, kot bolj "razvita" faza socializma, oz. samohranilstva. Tam, kjer se konflikt (v resnici pa odnos) ne odvija vertikalno (rast!), se prenese na horizontalne odnose, kot so tekmovanje, prerivanje in izrivanje iz občestva. Trenutno je ta svet v samomorilni fazi (self-hatred), saj je sprejemanje "sovražnika" (odprte meje) na svoj dom, brez razmisleka o posledicah in bre...

𝑀𝒶𝓇𝓆𝓊𝒾𝓈 𝒹𝑒 𝒞𝒶𝓇𝓉𝒽𝒶𝑔 e @Carthage_ghost Jedan Bog znači jedna norma, više bogova znači mnoštvo normi. Vzemimo človeško Telo kot geografski zemljevid Univerzuma. S tem dobimo pokrajino Božje Zavesti, kjer se vse dogaja na dosegu roke. Potem lahko izdelamo detajlnejši zemljevid lastne pokrajine in razumemo pokrajine okrog nas. In ljudi, ki tam živijo! Tako je Univerzum v naši zavesti (in po naši predstavi) razdeljen na »pokrajine« prav zato, da si ga lahko predstavljam. Moj Univerzum je razdeljen na naslednje pokrajine: Um, Srce, Želja (ki je locirana v trebuhu) in Telo, ki vse to objema! V pokrajini "Moje Srce" imam cel kup ljudi, ki jih še ne poznam.  Toda vem, da so tam. Telo ima lastno zavest (lastno Vest), ker ima svojo zgodovino. Enako imajo svojo zgodovino vse pokrajine mojega Univerzuma! Pravzaprav je Telo - Zavest. In ta Zavest edina razume Stvarstvo, in zato ve kako deluje. Predstavlja pa tistega Boga, ki nas nikoli ni zap...