015_DAMA
Včasih se zgodi da koga poslušam, ko mi govori o svojih tegobah, o neskončni žalosti, o besu, razočaranju in nemoči… in jaz se zraven smehljam! Takrat je videti kot bi se iz takega človeka norčeval, a mu v mislih pravzaprav govorim: ne veš kako si srečen... srečen, da imaš ta čustva, kajti večina jih ne zmore. In za to so prikrajšani - ti si pa zanje bogatejši! Pa to ni cinizem! Je samo veselje nad izkušnjo, ki sem jo sam tolikokrat doživel in jo dobro poznam in vem, kakšen revež bi zdaj bil, če ne bi tisočkrat prej "umiral" zaradi neuslišane ljubezni, ljubosumja, odrinjenosti, prezira, moje nesposobnosti tekmovanja... Ne bi več našteval, saj sami veste kaj vse še sodi sem zraven, če ste na tej poti. To je bogastvo! Biti lastnik tega, kar čutiš - je bogastvo. Revež biti, pa je ko so drugi lastniki tvojih čustev ali pa da jih sploh nimaš. To je huje od smrti. Bolj je ponižujoče od smrti in še večja izguba. Kot bi sploh ne živel. Lahko drugemu to ...