051_O IDEALIZIRANJU ŽRTVE
ALEŠ ERNECL: "Ne pravim da si delavci ne zaslužijo svojega praznika, je pa prav 1. maj praznik marksistične zablode in prefokusacije na funkcijo delavca v proizv. procesu, ki je še danes motivacija vsem, ki razumejo le svoje interese, s šefom pa niti sočutja niso sposobni razviti." **** Mnogi med nami so nagnjeni k idealiziranju pojma Žrtve. S tem naredimo žrtve za infantilne, in zato ostanejo za vedno žrtve. Nikoli ne zrastejo, kot bi zrasel otrok v normalnem, ljubečem okolju. Mučitelj/žrtev - je predvsem odnos! To je ena in ista oseba, izgubljena v času, ki se spopada sama s sabo. Pravzaprav igra dvojno vlogo. In ker - tako kot pravi Ernecl - ni sposobna najti sočutja do same sebe (delavski razred ne sočustvuje z gospodarjem, ker tega ni sposoben!) postane ta boj večen. Akter odnosa ne ponotranji. Komunizem je prevara. Takšen kot sebe deklarira, ne more ne nastati ne obdržati sebe kot stabilen družbeni red. Zato je komunizem religija! Obsojen je na to, da bo ostal religija...