OBSTAJAJO LJUDJE III

S smetišča Univerzuma lahko vzameš vse. Zato, ker je bilo zavrženo, ti tega nihče ne more zameriti ali ti preprečiti da bi vzel. Nihče ti zaradi tega nič ne more. Nihče ne potrebuje kar je bilo odvrženo na smetišče. Nihče tega (še) ne išče in ne zahteva nazaj. Odvrženo je bilo zato, ker se je nekdo hotel tega znebiti in mu je pri tem, da bi ustvaril idealen svet, šlo nekaj narobe. Za odvržene stvari ni imel načrta in zdaj se je znašlo tukaj, na smetišču Vesolja. Vzameš, in je tvoje. Kar pobereš z odpada ti pripada. Lahko odneseš domov. Vzameš k sebi, daš mu vrednost, ki je drugi v odvrženem niso videli. Potem najdeno nekaj pomeni. Odvrženo - pa sebi nekaj pomeni šele, ko nekomu drugemu nekaj pomeni! Pred tem tudi sebi ni nič pomenilo. Kot ni pomenilo tistemu, ki je to zavrgel. Te zavesti Izgubljeno nima, nekdo mu jo mora dati. Najbrž to lahko naredi le tisti, ki v sebi nosi nekaj od Izgubljenega. V njem (v sebi) noče, da bi ostalo izgubljeno. V Izgubljenem, in zato po...

Prve sanje v Vesolju so bile sanje Zavesti, ki jih je sanjala Mater Vsega v Vesolju. Njene sanje so vsebovale Očeta Stvarstva v fizični obliki, kot Njenega pravega partnerja, sanjala je o tem, da skupaj ustvarjata Vesolje in ga poseljujeta s svojimi otroci, ki jima kažejo kaj potrebujejo. In onadva temu sledita in jim pomagata. Njun Namen je svet! V slovenskem jeziku "svet" namiguje na (dovoli!) fizično podobo (manifestacijo!) te svetosti - svetosti Njenega Namena. Svet je svet! Starega Očeta Boga oz Njegovo (Njeno) Zavest je začudila silna strast čustev, ko je Zavest razdeljena na dva pola Vesolja, ki se iščeta v praznem prostoru in nato v Ljubezni ustvarjata nove svetove... se iz njih učita, sebe nadaljujeta (Njega Boga, skupaj z njima!) in imata izkušnje, s katerimi polnita Boga. Bog je Ljubezen, ki se uči. Najprej pa rodita Otroka - ki je On sam, re-inkarnacija Starega Očeta Boga, ki se nadaljuje iz sebe, sebe nadaljuje in ga razveseljuje. Bog se rad uči. Bog Oče in Mati ...