089_O POLOŽAJU RESNICE V MANIFESTACIJI

 

089_O POLOŽAJU RESNICE V MANIFESTACIJI

- januar 12, 2023 

Kako se Resnica manifestira v Manifestaciji!? Če se sploh manifestira glede na sedanji neznosen pritisk nanjo, da se ne bi.

Mar še obstaja želja, da bi se?

Koliko Resnice sploh lahko prenesemo?

Lucifer nam ne nažaga vseh stopnic, temveč samo eno.

Po tisti se potem spominjamo stopnišča po katerem smo hodili!

Ko se učimo, se pravzaprav samo spominjamo nečesa, kar se je že bilo prej zgodilo, zdaj pa se samo še ponavlja.

Civilizacija ni drugega kot prirejanje "spomina"! 

Tako ohranjamo mitologijo, Resnice pa ne zaznavamo! 

Prav civilizacija je tista, ki nam vsakokrat prepreči učenje. Vedno, ko prekine neposreden stik z Bogom, nam ostane nam le še  nadzorovan kanal za stike (Cerkev), brez možnosti preverjanja kaj od zaupanega Bogu sploh pride do Njega. Tok intimnih informacij je enosmeren, gre k Cerkvi in tam ostane. Nam tako ostajata Krivda in pokora! 

Toda v Stvarstvo je vgrajena varovalka, ki skrbi, da takšno stanje ne bo trajalo večno!

Zato do propada in zamenjave civilizacije prihaja tik preden se človeštvo začne "spominjati«. 

Ko govorimo o ponastavitvi (»resetu«), se nam pri tem niti ne sanja, da sploh ne gre za prvi takšen »reset«! Reseti so v preteklosti že bili.

Namen resetov je vedno enak: da se ne bi spominjali…

Da se ne bi učili. Namen pa je, da bi bilo »Velikim Starcem«, torej tistim, ki »se spominjajo«, laže manipulirati z nami, ki se ne »spomnimo«!
Tako ohranijo prednost pred nami. 

Nekdo je poskrbel, da je Krivda vedno znova izrinila Odgovornost s Planeta! 

S Krivdo je možno manipulirati, z Odgovornostjo pa ne! Krivda in Odgovornost se izključujeta. Odgovornost se uči, medtem ko Krivda ohranja neznanje kot svoj največji dosežek, svojo veliko zmago.

Krivda je na Planetu vedno znova zagotavljala odsotnost Zavesti in s tem njeno nemoč. Kadar ji to ni uspevalo popolnoma, pa je zagotavljala vsaj negibnost Zavesti.

Bog se v takem Svetu ni mogel svobodno gibati. 

Ker se človeštvo le bežno spominja prejšnjih, propadlih, civilizacij, te zdaj v našem spominu ostajajo le kot legende, oz. kot mitološke zgodbe. Ostanejo torej kot del domišljije, in so zato neobvezno šolsko čtivo, ki napeljuje človeštvo k splošnemu prepričanju, da si je vzroke za propad preteklih civilizacij človek preprosto izmislil.

Vse skupaj pa pelje k sklepu, da ne vemo od kod smo prišli, da ne vemo kam smo namenjeni, ne kaj je naš pravi cilj. 

Od vsega se spominjamo le nažaganih stopnic. 

*** 

Namesto Resnice imamo torej Mitologijo. Njo ohranjamo. Vtkana je v religijo, z religijo je prepletena, tam ostaja. Resnice pa ne zaznavamo.

Niti je ne preberemo iz lastnega okolja, čeprav je del naše sedanjosti! Religije in mitologije predstavljajo motnjo, zaradi katere ne vidimo kaj je res in kaj laž! Nesposobni smo povezovati Posledice z Vzrokom. To je namreč temelj učenju in spoznavanju realnosti! 

Tako nam v tem zlaganem svetu, ki nam ga je vsilil Lucifer, postaneta učenost in znanje sinonima za udinjanje Mitologijam iz preteklosti.

Starejše generacije gradijo kariere na preučevanju Preteklosti in na njenem pre-poznavanju, medtem ko o Sedanjosti ne vedo nič povedati, niti nočejo vedeti! 

Zato jih Sedanjost vedno znova preseneti. Preteklost si pa itak izmislijo kot jim ustreza. 

Lucifer jim je povedal, da ima lahko vsak sam svojo resnico, kar jim pomaga pri sprenevedanju in laganju, manipulaciji z ljudmi.

To, da ne obstaja ena sama Resnica, je dober izgovor, da je niti ne iščejo! Nočejo, da bi obstajala Resnica z veliko začetnico, s skupnim imenovalcem, ki spravlja vse ljudi, misli, želje, dogodke… pod skupni Namen.

Če strnemo misel:_ iz tega, da ima lahko  vsak svojo re4snico… lahko izvemo, da je tudi njihova laž lahko nekomu resnica!

Lucifer je pa tega sploh vesel. Toda Zavest se hrani z Resnico, ne z lažmi! 

Zavest tako ostaja lačna. 

*** 

Svetu v katerem zdaj živimo je ime Manifestacija. Ime ima po tem, kar počne: manifestira! Manifestacija je način, da Resnica sploh lahko obstaja in da se upre Laži (Luciferju, mitologiji, religiji, ideologiji… zgradbi narejeni iz laži in sprenevedanja – babilonskega stolpa!). 

Namen Manifestacije je vedno bil manifestiranje božjega Namena in tako ločevati Luciferja od Boga Očeta!

Namen Manifestacije je narediti Resnico očitno. Vidno na vsakem koraku.

Živimo v svetu vzorcev, nanje smo navajeni, iz njih sklepamo, iz njih se učimo. Če nam jih kdo zmeša ali če nam pokvari vzorce, na katere smo navajeni… se ne znajdemo več! 

Nekateri pač ne marajo, da bi se stvari manifestirale takšne kot so, in bi naredili vse, da Resnici preprečijo njeno vlogo Božje korekture Stvarstva! Ali drugače: vse bi naredili, da se Resnica ne bi manifestirala! Potem bi njihovo Laž z državnim ukrepom razglasili za resnico. 

Pri tem je treba poudariti, da Resnico lahko opazujemo le v Manifestaciji, tu na tem Planetu! Namen (dober ali slab) je viden v Manifestaciji, tu se namreč ne more skriti, dokler Narava lahko izsili svoja pravila pred umetnimi.

In zakaj edino v tej Manifestaciji? Zato, ker se pojavi, ideje, odnosi, namen… v Materinem (Materialnem) svetu lahko manifestirajo, drugje (v ne-materialnem) pa ne. Ali drugače povedano: s Telesom smo celi, brez Telesa pa ne!

Telo je knjižnica (zemljevid) Vesolja! 

In zato velja naslednje: 

a)       tam (drugje) Resnice nismo mogli videti, ker se ni manifestirala v dovolj očitni obliki (materialni), da bi jo vsi sprejeli kot Resnico. Niti je takrat nismo iskali.

Ubogali smo Zapovedi, ne da bi pri kovanju svojega Življenja smeli sodelovati, bili vsaj delno zraven in sprejemali odgovornost zase.

 

b)      zato je ta Svet edino in zadnje oporišče prikazovanja Resnice! Drugega ni in ga ne bo. Samo ta je! Resnica je z Materjo (in z materijo).

 

c)       Zato sta tudi človeško Telo in Svet, ki manifestira, zdaj pod težkim napadom Temnih sil, ki hočejo prevlado v Vesolju. Telo je model Stvarstva, zato pa je božje! 

Tam, kjer ni Manifestacije ali ta ne more (se ne sme, ker jo ovirajo ali ji celo prepovedujejo) opravljati svoje naloge, jo zamenja Mitologija (dogma) in posledično vera, oz. neka ideologija. Kar je vse vsaj približno enako.

Zato bom ponovil: ideologija in politika sta si v mnogočem enaki.

Verska dogma in politika sta pa pravzaprav eno in isto. 

Uradna vera (predpisana vera, religija) je Luciferjevo igrišče (playground). Vase ima namreč vgrajena večni Dvom.

Značilnost dvoma je, da je največji ko je najmanjši!

V njem se Lucifer lahko igra z nami, vleče nas za nos, nas ima ujete – do neskončnosti! Dokler se nič ne spremeni in dokler nam on piše pravila. 

Edini izhod iz tega labirinta (kajti to je labirint!) je Znanje. Védenje. 

Znanje je tisto, kar je človek kot emocionalno inteligentno bitje sposoben doseči z neoviranimi izkušnjami tega Sveta, z neoviranimi odnosi s soljudmi, njegovimi ljubljenimi, konfrontacijami s svojimi »sovražniki«, starši… Znanje je torej mnogo več kot vera! Je izkušnja, ki ima vgrajeno imunost proti neumnosti!

Znanje izloča dvom. Dogma (verska ali politična) ga postavlja na piedestal in se mu klanja! 

Izločanje dvoma nas približa Resnici. Medtem nas zvesta vdanost Dvomu potiska Luciferju v roke, da se lahko igra z nami. Za primer naj navedem, da je tudi LGBT gibanje samo politika! In kot politika je hkrati tudi religija.

Dogma ne išče Resnice. Dogma sili v »znanje« brez lastne izkušnje. Sili nas v povzdigovanje Laži na piedestal, k podrejanju duše fetišem, lažnim idolom in zlaganim idealom. 

Množična gibanja so histerična.

Fasada s katero nastopa takšno gibanje nasproti javnosti pravi: »To smo mi! Smo posebni (pametni, genialni, ponosni, najboljši…) in imamo posebne pravice…« 

Toda resnično čustvo, ki se skriva za tem združevanjem v borbene formacije proti večinskem redu, ta histerična potreba po uveljavitvi LGBT ideologije za vsako ceno (temu smo zdaj priča), pa je v resnici občutek manjvrednosti in kronično nezadovoljstvo s samim sabo. Gre za zavrnitev sebe! 

Od tod vse to izsiljevanje potrditve o sprejetosti v družbi, ki se ponavlja dan za dnem, ker tudi potrditev potrebujejo vsak dan! Stabilnost je torej nekaj, česar ne priznavajo, saj po njihovo ta sploh ne obstaja… Po njihovo tudi ni potrebe da bi obstajala. 

Isto velja za judovsko kabalo! Ta vleče vse niti moči in denarnih tokov na planetu in hoče dnevno potrditev, da so samo oni (njihova skupnost) Žrtve. To potrditev izsiljujejo dan za dnem.

Druge žrtve (recimo jim njihove žrtve, ker so žrtve njihovega komplota!) pa da sploh ne obstajajo, nimajo niti pravice, da sebe imenujejo »žrtve«, saj se po njihovo ne morejo primerjati z judovskimi žrtvami.

Biti žrtev je izključna pravica židovske kabale, ki edina lahko trajno obdrži položaj »žrtve« 1A s črtico. Ta pozicija s pripadajočimi posebnimi pravicami je rezervirana samo za nekatere. Drugim odrekajo pravico do obstajanja in priznanja, kot to odrekajo na primer ukrajinskemu ljudstvu (ki ga zdaj baje osvobajajo). Ukrajinci so bili žrtev Golodomora. 

Ta predstavlja 6-10 mio. plansko do smrti izstradanih ljudi. Avtorji te »genialne« zamisli o pomoru bibličnih razsežnosti pa so Judi v Kominterni, ki so ta genocid načrtovali in ga izvedli. 

Kabala deluje na daljša zgodovinska obdobja, ker jih vodi njihova večna dogma. Ta pa se ne spreminja. Njihova dogma je: SLAB NAMEN.

V nadaljevanju vzdržujejo sovraštvo in maščevalnost med žrtvami, po katerih se žrtve med seboj krivijo in ena drugo obtožujejo. Maščevalnosti ne le podpihujejo, temveč tudi oborožujejo, kajti ko žrtve iztrebljajo ena drugo, se kabala veselo smehlja in zadovoljno pleše na njihovih grobovih.

 

Kdor je gledal dokumentarni film Yoava Shamirja iz leta 2009, Defamation, je tam lahko videl kako šef ADL (Anti Defamation League) sredi Ukrajine grozi Ukrajincem, češ naj ne primerjajo Golodomora s Holocaustom! Da je to neprimerljivo in zato naj dobro pazijo (žuga s prstom čez mizo!) kaj govorijo, ker bi to lahko imelo resne posledice…

Da se ve kdo kam spada! 

Na to so Ukrajinci samo debelo gledali v grozeče jim Žide čez mizo!

 

Seveda imajo dejanja resne posledice! Te lahko zdaj opazujemo, ko Židi vodijo proxy vojno v Ukrajini proti Rusom! Zanjo uporabljajo NATO, žrtvujejo pa Evropo. 

Zanimivo je to, da ti Žid pride domov grozit, kar pomeni, da si vnaprej lasti tvoj dom, tvojo državo, tvoj svet, tvoj denar, tvoje bogastvo… in spreminja tvoja pravila na TVOJEM domu! 

Demokracija ima zdaj isto vlogo kot vse religije: Luciferju služi za manipulacijo! 

Kakšna demokracija pa je to, ki bolj služi črncem in Arabcem, torej priseljencem, kot tebi, ki si si izboril svojo državo proti vsem diktatorjem, vladarjem, okupatorjem… Zdaj ti jo bodo s preglasovanjem preprosto prevzeli migranti.

Okupirali te bodo in ti zraven govorili, da so se držali vseh principov TVOJE Demokracije! 

*** 

Navadno se ljudje ne ukvarjajo z resnico kot pojmom.

Preprosto jo predpisujejo in si resnico podredijo. Potem pa mislijo da bodo navade in izvajanje zakonov postali resnica, če se jih bomo prisiljeni držati. Država resnico predpiše in državljani jo priznajo kot resnico. In potem je resnica. 

Jaz se bom tu z resnico ukvarjal kot s pojmom zakaj je resnica – resnica! 

Predstavljajte si očeta z dvema sinovoma, ki sta med seboj na smrt skregana. Eden drugemu grozita s smrtjo! Ne gre več le za običajni spopad ali majhen nesporazum… gre za živeti ali umreti! Za biti in ne biti.

Eden in drugi pričakujeta od svojega očeta sodbo sebi v prid. Oba hočeta da se jima oče postavi ob bok, v spopadu z drugim bratom.

Ne bom se zdaj spuščal v očetovo filozofijo (če jo ta sploh ima) kako sta bila spočeta. S kakšno željo, s kakšnim upanjem in pričakovanjem družine do vsakega sina posebej, preden ju je mati rodila. 

Gotovo so takšna pričakovanja bila in noro bi bilo pričakovati da sta mali dušici bili kar vrženi v prazen prostor, brez razmisleka o tem, kaj bosta našla zunaj, ko bo njuna mati (ki jo poznata od znotraj bolje kot pa jo pozna njun oče) predstavljala njun celotni svat!

Kakšna bo njuna mati do njiju, ko postaneta del njenega sveta? Kakšen bo njun oče do njiju ko bosta v njegovem svetu, ki mora komunicirati z materinim svetom, torej tudi z otroki, ki jih spravita na svet (čigav svet?). Bo zanju tudi kaj prostora v tem njunem svetu? 

Pri Bogu, ki je naš skupni Oče, je pa enako.

Vse vojske na svetu imajo zastavo (na drog obešena posteljica s popkovino!) in njihova filozofija je: Bog je z nami!

Tu je preprosto odveč razmišljanje o tem, katera vojska je bolj zaslužna, katera bolj zmagovita, katera je pametnejša, katera ima prav in katera nima prav! Vseeno je. 

Oče je vsem Oče, in vsi smo Njegovi.

Pričakovati torej , da se bo postavil na stran enega otroka in s tem pomagal enemu otroku uničiti drugega… to je za Očeta, ki ima Srce, nerešljiv problem! 

Lucifer se pri tem privoščljivo reži, saj je brez Srca (pravzaprav je njegovo pravo nasprotje!). Pri spopadu je on tisti, ki obema sprtima vojskama proda orožje in obe strani nagovarja v iztrebljanje drugega!

Luciferjev namen je Bogu zlomiti Srce.

Zasesti hoče položaj Očeta. 

Mislite, da Oče ne more imeti infarkta? Seveda ga lahko ima.

Jezus je Njegov infarkt, ko Srce ne more najti somišljenikov v Stvarstvu. Ko pribit na križ trpljenja, Srce doživlja Očetov infarkt!

In Mati? Kakšno vlogo ima pri vsem Manifestacija? 

V Začetku je Oče Materi rekel, ga ne zanimajo njena predvidevanja, ki so nedokazljivo povezana z resnico (ali pa le!?), môre, ki se ji pojavljajo ponoči so njene nedokazane slutnje! Jaz pa sem razumen, tako opravi Oče, ker MORAM biti razumen (vsaj jaz!). Ti si pa ne razumna, ravnaš se po občutkih, jaz pa se po občutkih ne morem ravnati… 

Materina inteligenca je INTUICIJA. Intuicija je notranje učenje!

To poteka drugače kot pri moški inteligenci! Zato je Intuicija vedela pred Očetom, kaj se bo z nami zgodilo. Oče je tedaj ni poslušal, ker ni hotel verjeti v nekaj, kar sam ni videl, ni doživel, kar ni sam sklenil da je resnično. 

Mislil je, da če nečesa ne vidi, potem tega ni.

Podobno kot današnji režimi: če prepovemo prenašati po televiziji, poročati v časopisih… potem tega ni. Potem to ne obstaja. 

Manifestacija ne poteka tako. 

Manifestacija je Materina reakcija na njeno prisilno (izsiljeno, umetno ustvarjeno) odsotnost. Z manifestacijo se Mati upira nečemu, kar »resnico« samo ustvarja, z namenom, da bi se norčevali iz Nje. 

Resnica se začne z Manifestacijo.

Pred Manifestacijo ta ni bila določljiva. Bila je samo, recimo temu Božji dekret – ukaz z vrha! 

Tako je prav, to pa ni prav… Komu je  prav? Zakaj?

Nekomu da, drugemu ne…. In zakaj takšno določanje pred izkušanjem komu je kaj prav in zakaj enemu da, drugemu ne?

Kje je dokaz o pravilnosti oz. napaki? Ni ga. 

Tako kot ga danes ni, ko nekaj določi država, ko presodijo sodniki po zakonih, ki so pravi ali nepravi, pač zato, ker jih pišejo za ene, za druge pa ti isti zakoni ne veljajo več.

Kje so dokazi?

V Manifestaciji!

Lucifer dela na tem, da Manifestacija ne bi kazala Resnice! Stvar je prav v tem, da Manifestacija NE MORE ne manifestirati.

Z njo ni mogoče manipulirati. To lahko počneš samo z ljudmi. 

Seveda, če lahko ustvarjaš vreme in potrese, če lahko povzročaš epidemije in bolezni in potem to interpretiraš kot Naravo (Materino voljo), to lahko počneš zelo dolgo… vendar pa tega no moreš početi neskončno dolgo, ker… ker je v Laži zajeta tudi skrita pot k Resnici!

Skratka – če Lucifer ne bi bil personificirana Laž, potem je pač vseeno kdo je Bog. 

Oče ve, ko ve. Ve pa tedaj, ko mu nekaj potrdi Mati! 

Povsod kjer ne ve, in je Oče v dvomu…. je tam še vedno sam Lucifer! Pan če se tega zaveda ali ne.

Lucifer je Očetova podzavest.

In če je Oče – Zavest, potem je podzavest ali polzavest – Lucifer! 

V tem primeru je Lucifer tako naša, kot Očetova podzavest.

Skratka: dolžni smo postati Očetu podobni. Dolžni smo sprejeti Zavest, dolžni smo postati Očetovi.
Zato je pomembno, da Očetu govorimo resnico, da sebe sprejemamo tudi tam, kjer smo se naučili Luciferju verjeti, da nas Bog Oče noče videti in slišati!
Sovražiti sebe je voda na Luciferjev mlin.

Zavest nam je (hvala Bogu) usojena.