057_O BOŽJEM NAMENU Z NAMI

 

Tisto, kar si je najprej zamislilo, potem pa ustvarilo Življenje v Vesolju, ne dela na tem, da bi ga zdaj uničilo… Zanj skrbi, ga vzdržuje, poboljšuje in gradi. Pazi na to, kar je ustvarilo z vsem svojim znanjem, izkušnjami in odločnostjo.

To se imenuje Božji Namen. Božji Namen SE NE spreminja!

Vedno je enak, ker prvotni namen, ki je sprožil ustvarjanje nima potrebe, da bi se spreminjal. Zato tudi ni potrebe, da bi se učil, saj je, kot Namen – popoln! Izpolnjuje Božje sanje.

Vendar pa ta energija, ko se obleče v formo Boga (Očeta in Matere vsega v vesolju!), ne more biti popolna, kajti, ko bi Bog bil popoln… se mu ne bi bilo treba učiti iz ustvarjenega in tedaj bi med njima, torej med Starši in Ustvarjenim, ne bilo komunikacije!

Vsa bitja so opremljena s Svobodno Voljo. Niso ne »roboti« ne sužnji. Vsaj ustvarjeni niso bili tako. 

Moj Bog ni popoln. Niti si kadarkoli v svoji zgodovini ni želel biti popoln. Za kaj takega tudi ni potrebe! Zakaj?

Ker je Božji Namen popoln! 

Namen ve, da nihče razen njega nima pravice pozivati se na popolnost, ali si jo lastiti. Popoln je lahko samo Namen in ta nima svoje forme, KER IMA VSE NAŠE FORME!

Zato sploh lahko obstaja zavest o skupnem Stvarniku vsega živega.

*** 

Mi smo manifestacija Božjega Namena.

NAMEN je pa čista Želja za Življenjem – Ona ga je ustvarila! Mi manifestiramo to Željo. Lucifer je take vrste »bog«, ki zase trdi da je popoln! Misli, da se njemu zato ni treba učiti, saj se mu zdi edino pravilno, da se Popolnosti ni treba učiti. Popolnost že vse zna.

Koliko Lucifer v resnici zna…. se zdaj lahko vsak sam prepriča. Dovolj je pogledati skozi okno in ne mižati pred resničnostjo.

V zvezi s tem naj povem, da medije nadzoruje Lucifer. Misli, da bo s prepovedjo izražanja simptomov izničil bolezen. Toda, za bolezen obstaja vzrok, in simptomi so znak, da je nekaj narobe. Če prepoveš simptome, se bolezen poglablja.

Zadnji njegov »izum« je ta, da proglaša vse norosti za normalnost, medtem ko mu je normalnost samo neka eksotična posebnost, ki v takšni družbi, v kateri vlada Lucifer, ni preveč zaželena. V nadaljevanju bo pa tudi kazniva!

Normalnost predstavlja oviro Norosti! Preprečuje njeno razraščanja. Ali drugače povedano: sistem, ki ga ustvarja Norost, si je izgradil lasten imunski sistem, s katerim se Bolezen brani pred Zdravjem! To so zdaj inštitucije, ki služijo takšnemu sistemu. Značilnost le teh je, da ne komunicirajo z Božjim Namenom, ga ne razumejo in ne slišijo. Simptome, ki jih izraža Materialni (Materin) Svet, preprosto ignorirajo, kar pomeni, da ne razumejo vloge Manifestacije, kot je v resnici ime našemu Svetu. 

Že sama prisotnost Želje v nas, ki izraža voljo za učenjem, pomeni to, da je Vesolje neskončno. Temu vesolju in tej Neskončnosti je zrcalna slika našega notranjega Univerzuma, vesolje naše Misli.

Brez domišljije bi bili mrtvi, ker bi ves ta naš notranji svet bil mrtev. Domišljija je igrišče Misli! Brez domišljije SMO mrtvi.

Namen je ustvaril vesolje zato, da sta naša Želja po učenju, kakor tudi možnost našega učenja - neskončna! 

Z druge strani Popolnost pomeni omejevanje Uma. Tedaj je zaprt v majhno škatlo, v kateri sam razmišlja o sebi brez primerjave z okoljem, ki ga je ta Um ustvaril! To bi bilo tako, kot bi Očetu prepovedali dostop do svojih otrok. 

V tej škatli potem Um sam izmišlja pravila, nadzira svet in ustvarja diktaturo, ter tako muči Življenje in vse, ki ga živijo.

Popolnost je omejenost, in kot takšna ne pozna evolucije.

Diktature so brez evolucije. Zanje obstaja samo ena vrsta evolucije in ta je »evolucija« tehnologije iztrebljanja.

»Popolnost ustvari omejitev. To nam dela Lucifer in to delajo vsi diktatorji.

Preostali deli Boga (kamor spadamo tudi mi!) se morajo učiti. Oni sami želijo učiti se, in zato se učijo. Radovednost je prirojena! 

Več se naučimo, več znamo in vse bliže smo Božjem Namenu.

Bitja se lahko oddaljijo od Božjega Namena, do tega imajo pravico. Toda kljub temu ga nosijo s sabo kamor gredo. Zapustijo Božji Namen, se oddaljijo od Želje, zaradi katere je Namen sploh v gibanju in dejaven, in se potem vračajo k Želji.

Kar pomeni, da željo nosijo v sebi kot svojo, kot del sebe, ne glede na Namen, ki jih je ustvaril. Popolnost Namena je prav v tem! Da jih Želja vodi. K njej se vračajo bolj izkušeni, z več znanja. 

Znotraj Božjega namena smo lastniki VSEGA.

Zunaj Namena - smo lastniki Niča! Kamor pridemo prazen prostor polnimo s svojo vsebino, tako lahko iz Nič nastane nekaj.

S tem namenom obstaja neskončnost in zato je Vesolje neskončno. Nič obstaja le kot potencial da ga polnimo z vsebinami, ki ih s sabo prinesemo. Potem ustvarimo še nove.

***

Želja (=ki je Mati VSEGA v Vesolju!) je v nas neskončna. Hoče še več, vedno več, in hoče se učiti!

Ne želi biti ne končna ne popolna. Lačna je in željna, zahteva prostor zase in za svoje otroke. 

Zato si je Želja že v začetku zamislila veliko praznega prostora, pravzaprav si ga je zamislila neskončno dosti. Zato je prostor neskončen in zato ga lahko v sebi raziskujemo kot bi ga raziskovali tam zunaj.

Mi ga polnimo s sabo, in dopolnjujemo z željami svojih otrok. Otroci so materializacija Želje i njena manifestacija. Naši otroci so bliže Namenu od nas odraslih, ki se pogosto izneverimo Želji ki nas je rodila.

Pojav masovne legalizacije abortusa, kot bi to bil samo pravni problem in ne problem Življenja, manifestira umor Želje v nas. Tiste iste, ki nas je ustvarila, ko je ustvarila Življenje.

Otrok ne rodimo zato, da bi izpolnili njihove želje! Rodimo jih, da bi izpolnjevali naše.
Naši otroci so naši Želji bliže od nas... mi smo postali "odrasli" in smo na Željo pozabili... A kljub temmu, da smo jo zanemarili - rojevamo Željo sebi v brk!
Kjer smo jo mi pozabili, nas naši otroci spominjajo kam smo (bili) namenjeni, in nas s tem jezijo!

***

Legalizacija evtanazije je pa iskanje popolnosti v idealiziranju Smrti. Noben individualni poseg v končanje življenja se ne more primerjati z masovnostjo tega pojava, ko gre za legalizacijo Smrti!

Kajti tedaj posameznik in družba ne iščeta več rešitve, ampak je rešitev že Smrt. Prostovoljna smrt, za katero se bo odločil posameznik, je eno, toda masovna izbira smrti pa je samomor civilizacije in človeštva. Stvarstvo nam zdaj to manifestira!
Resnica nam kaže "umor človeštva", ki je v teku, mi pa to misel abortiramo, zabnikamo, na enak način kot zanikamo otroku pravico do Želje. Do naše Želje bi pravzaprav moral reči...
Kot da je "odrasla" Želja lahko le mrtva Želja in je to potem nekakšna podla, podtaknjena,  Evolucija človeštva!

Umor človeštva pomeni oddaljitev od Božjega Namena, in zato Moj Bog (to je tisti, ki se uči!) tega ne bo dovolil. Masovna gibanja so histerična. Prepovedano je kogarkoli nagovarjati na to, naj se odpove Življenju. Če sam to stori, s tem Življenje, kot pojav v Vesolju, še ni ogroženo. Masovnost takšne želje pa je v nasprotju z Željo, ki je ustvarjala Življenje, in zato bo na koncu vsak sam moral odgovoriti na preprosto vprašanje: si želim živeti ali ne? Je prav da sem se rodil? Je prav, da je Bog ustvaril Življenje, (je prav, da so me moji starši rodili?) ali pa te pravice nima(jo) in je nikoli niso imel(i)? To slednje implicira na novo vprašanje, ali sem se sploh hotel roditi!? 

Na ta odgovor bomo morali sami sebi odgovoriti, ker Življenje (in z njim Stvarstvo) to zdaj od nas zahteva. Zahteva odgovor (in do tega ima vso pravico!).

Lahko namreč sebe izključimo iz Življenja, če nam je to odveč, ne moremo pa drugih, tistih ki bi radi živeli. Ne moremo in ne smemo jih nagovarjati ali jih siliti naj se mu odpovedo. Kar zdaj okolje počne! 

Imeli smo se pravico oddaljiti od Stvarnika – a le zato, da bi se čim več naučili! Kar smo tudi izkoristili.

Nimamo pa se pravice oddaljevati od Božje Namere do neskončnosti, ker potem Življenje ni mogoče! Niti je kaj takega možno.

Božji Namen ne vsebuje Dvoma. Kar ga je imelo, ga je tudi razrešilo.

Niso vse stvari demokracija! Narava ni demokracija, ker deluje skladno z Namenom, ki je - DIKTATURA. Namen si ne bo premislil. 

Kdor ne želi živeti, pač ne bo živel. A Življenje ne bo zato izginilo iz Vesolja, ne zaradi česarkoli drugega! In tisti, ki ga objemajo, imajo vso pravico, da ga vzdržujejo, bogatijo, da mu služijo in so v stiku z Namenom. Do njega čutijo globoko hvaležnost in se mu zahvaljujejo za Življenje!

Demokracija ni glasovanje o tem, ali bomo živeli DA ali NE, Življenje da in ne.... Tu ni demokracije. Ni glasovanja! Glasuje le lahko vsak sam in se odloči ali si želi živeti ali pa sploh ne (več). Če mu je kdaj bilo do tega. Morda pa misli, da je v Življenje bil prisiljen (posiljen)!?

Bom tu ponovil, kar sem že velčkrat napisal: Svobodna Volja je Materin najvišji zakon - ni ga višjega v vsem Vesolju! To je Lastna Volja živih bitij, proti kateri nihče ne more nič - niti Bog! 

Tako je Mati Vsega v Vesolju sklenila, in tako tudi bo. Moj Bog se temu s spoštovanjem prikloni in objame.