058_LGBTIQ

 

@Rex Tantum, piše na tviterju takole: 

Prema podacima @NCADV, ne samo da je nasilje u istospolnim zajednicama učestalo, već ga se često ne prijavljuje međuostalim i zbog zablude da LGBT veze nisu nasilne ili iz straha da se ne naruši agenda LGBT pokreta.

Tužan podatak. Pripadnici LGBT zajednice šute o nasilju kojem su izloženi kako bi prema "vani" održavali dojam o sretnoj, radosnoj, raspjevanoj i šarenoj ekipi koja živi principe ljubavi, tolerancije.

Tom problemu doprinose i domaći politički i NGO protagonisti koji o tom problemu nasilja unutar LGBT zajednice nikada i ne govore već sve manifestacije koriste za slanje nekih drugih poruka a vrlo ozbiljni problemi i jedna vrsta LGBT naličja se pometa pod tepih i skriva poput kostura u ormaru.

****

Gre za zelo resne zadeve! Nastale bodo posledice - mnoge od teh so zdaj nepredvidljive - za katere nihče ne bo hotel odgovarjati. Vsa gibanja - ne le to! - pohabljajo posameznika, ker odrekajo posamezniku ohranjati in imeti svoja čustva. Ta jih kot član gibanja zamenja za ideologijo in za dirigirana čustva, ki jih narekuje vodstvo gibanja.

Posameznik, ki ni del masovnega gibanja, je čisto nekaj drugega, kot pa množica isto in podobno mislečih. Kdor se v želji izogniti se srečanju z lastnimi čustvi in posledično z Odgovornostjo pridruži gibanju, zastopa gibanje in ne sebe.
Gibanje ga požre!        

Pri organiziranem gibanju gre za podružbljanje oz. socializacijo Bolečine, s tem pa za prelaganje odgovornosti na družbo! Za ta pojav imamo splošno ime: socializem. 

Kdo pa je brez bolečine?! Jaz imam svojo, ti svojo, on svojo... vsak jo ima!

Kdo si jo prizna, oz. kdo prevame odgovornost za lastno bolečino in kdo lahko reče »ta bolečina je moja, in zato ne želim da je nekdo zlorablja, nočem da drugi upravljajo z mojo bolečino?? 

V Socializmu smo vsi lastniki Ničesar. Zato tudi Bolečina ni naša ampak postane družbena. Ne izražamo je mi - izraža jo skupina, ki je sposojeni lastnik Ničesar!
Zato tisto, kar izraža, ni čustvo temveč "politika"!
Za izrivanje lastne bolečine v socializmu uporabimo ponos, patriotizem, proslave… namesto izražanja Bolečine uporabljamo popačeni govor, politične floskule, nagrade in medalje.

Skupne proslave so videti lepše kot pa pobruhani narkomani na klopcah v parku. 

****

Moj sklep je, da je ne glede na spolno usmerjenost, vsak dolžan sebe emocionalno uravnovešati, skrbeti za svoje čustveno stanje, biti zase v emocionalnem smislu samostojen. Torej oseba, ki brez vsiljevanja svojih pogledov drugim, z drugimi komunicira pod enakimi pogoji. Vsak ima s tem svojo izkušnjo in ko ta ostane moja in je nikomur ne predpisujem za način obnašanja... nevarnosti ni!

Ko pa ti nekdo predpiše način obnašanja in od tebe pričakuje, da boš svoja čustva zatajil v prid »družbi«, potem ustvariš drugorazredne ljudi, ki se pokoravajo diktatu vladajoče kaste. 
Posameznik ima svoja čustva, kakršnakoli so že, in do njih ima pravico! Vsi smo samo tisto, kar čutimo.
Če nič ne čutimo - smo nič! Smo samo to, kar čutimo. 

Gibanje (politično ali drugačno) ima le en namen. Odvrniti človeka, da bi se srečal z lastnimi čustvi. Organizirano gibanje je torej pravo nasprotje čustvovanju.

Množica ne čuti vsega, kar govori. Množica ni tisto, kar sama napiše na transparente in s čimer sebe javno deklarira. Utopljeni v program gibanja - gibanju pripadajo in se z gibanjem istovetijo. Maščevanje, ki ga od njih gibanje zahteva, pa ni čustvo. Je politični program, ki išče svoj prostor v parlamentu in zase zahteva priznanje. 

Še pomembneje pa je tisto, kar takšna "v gibanje utopljena množica", skriva sami sebi in okolju.
V ospredju je ideologija, za njo pa vse črno od zanemarjanja in zatajevanja resničnih čustev o sebi. Ta, ki izsiljuje od okolja da ga prizna in potrjuje, ta, ki vsak dan sproti zahteva novo pozornost in priznanje - je nor!

Tak človek v prvi vrsti sebe ne sprejme takšnega kot je. Nezadovoljen je najprej sam s sabo, zato pa nasilen do drugih že s tem, da jih javno poziva naj ga priznajo. In hoče dokaze o tem, sicer.... (sledi grožnja!). 

To je ideologija.
Masovna gibanja (vsa masovna gibanja!) so histerična. To ljudi dela nevarne, zaradi tega so nasilni. Fanatik misli, da čuti tisto, kar mu ideologija govori, nima pa pojma, da je zmanipuliran. Ne ve, kaj so njegova resnična čustva, zato mu zadostujejo "sposojena« čustva.
V SFRJ smo vsi imeli sposojena čustva in smo živeli sposojeno življenje!

Zato pa je prišlo do Srebrenice. 

***

V današnjem času prositi nekoga naj malo pomisli, kakšna je razlika med življenjem otroka v lezbično gejevski družini, družini samohranilke in v normalni, takšni z očetom in materjo - je skoraj smešno!

Smešno je iz dveh razlogov: prvi je ta, da se nobenemu od naštetih takšna oblika družine, ki ni družina - ne zdi narobe. Drugi je pa ta, da spraševalec ohranja upanje, da mu bo kdo od vprašanih odgovoril po resnici, ko pa pravzaprav niti sam nima prave izkušnje s tem kaj je funkcionalna (delujoča) družina. Teh je malo. Če sploh!
Smešno je torej prazno upanje spraševalca na eni strani, in sveta prepričanost vprašanih, da delajo prav, na drugi strani.

Naj vas spomnim, da tako pri lezbično - gejevski »družinah«, kot pri samohranilkah - manjka drugi spol!

 

Samohranilstvo je podstat komunizma.

Za boljše razumevanje tega teksta naj tu predstavim še eno kratko pravilo:

Vsa Moč sveta je ŽENSKA.
Vse izhaja iz Ženske.

Vesolje je ustvarjeno in prepojeno z žensko Močjo. Ni druge Moči, kot samo Njena! Druga ne obstaja.

 

Prarzit se zaveda tega, da vsa MOČ prihaja od Ženske.
Ideologija komunizma se napaja iz ženske maščevalnosti!

Poleg tega, da ta maščevalnost hrani ideologijo komunizma, še sebe oplaja kot vase obrnjeni maščevalni ženski bes, ki prej, in bolj od vsega, sovraži sebe.

Zato komunizem iztreblja lastne ljudi! Kot tak je samomorilen, pa se sam tega ne zaveda, zato si izmišlja zunanjega in notranjega sovražnika, ima preganjavico in sumi na vse in vsakogar.

Včasih je bilo smotrno, iz praktičnih razlogov, osebna prepričanja ljudi deliti na Levico in Desnico. Vendar je danes videti Ženski bes, ki se manifestira vsepovsod na planetu in je zato ta delitev postala nesmiselna.

Levo je Desno in Desno je Levo. Svoboda je Suženjstvo, Demokracija je Diktatura.  

Kaj pa je definicija komunizma? Komunizem - to sta v SISTEM organizirana ženska sovraštvo in maščevalnost!

 

Večinski način vzgoje otrok ni slučajno tako organiziran (kot je). Sistem vzgojo izrablja za promocijo ideologije.
Več je ženske nesreče, večja je potreba po socializmu in komunizmu v infantilnem prirastku. Enako pri prizadevanju sistema za infantilizaciji (pootročenje) »odraslih«.
Socializem je v principu že sam proces pootročenja odraslih ljudi in vzdrževanja družbe v stanju večne neodraslosti. Ta je zaradi pojava pootročenja družbe že dosegel stopnjo samomorilnosti človeštva.

 

Da bi tak sistem sploh lahko deloval, je potrebno žensko delati nesrečno.
Da bi ženske bile nesrečne, je potrebno sistem prepustiti feministkam v urejanje, ker bodo s tem ženske naredile sebe in druge še bolj nesrečne, kot so, in bolj frustrirane kot so. S tem pa tudi bolj maščevalne.
Ta stroj se ne ustavi!

Feminizirani svet iz maščevanja ustvarja poženščene moške, ki niso več moški.
Zdaj ti moški zahtevajo široko družbeno priznanje homoseksualnosti, eden od navajanih razlogov je ta, da je homoseksualnost vedno bila v človeški družbi. Izpustijo pa dejstvo, da homoskesualnost prej ni imela značilnosti epidemije.
 
S tem ostaja ves ta proces gradnje socializma brez orgazma. Ostaja brez dokončanja babilonskega stolpa, ki ga socializem vztrajno gradi, pa se jim je socializem prav v vseh družbah sam podrl.

Tako je videti izgradnja Socializma neskončna! Najboljši od vseh sistemov, ki pa ne stoji na lastnih temeljih (nogah) in ga je zato treba podpirati.

 

Graditelji socializma seveda to interpretirajo kot »neskončnost procesa izgradnje Socializma«, ker je Socializem pot v Socializem, ne pa Socializem kot cilj....
Ne vidijo ga pa kot proces pootročenja in vztrajanja na neodraslosti celotne družbe, kim se obnaša otročje v situacijah, kjer sta potrebni Odraslost in Odgovornost voditeljev. 

Enako, kot se zdi neskončna pot k Socializmu, se zdi neskončen tudi seznam vseh »sovražnikov« Socializma, zunanjih in notranjih, ki se povečuje vzporedno z gradnjo in težavami pri gradnji Socializma!

S tem seznamom mora Socializem računati, ga dopolnjevati, da bo ženska maščevalnost vsaj do neke mere pomirjena, obljuba boljše prihodnosti pa bolj sijoča.

V resnici pa na svetu zdaj ni več dovolj »ženskosti«, torej tiste ženske normalne energije, ki bi (po)skrbela za Normalnost oz. vsaj vzdrževala, kar je od »normalnega« preživelo.
Normalnost zdaj deluje zunaj sistema, preživi kjer vztraja v razpokah sistema.

Normalnost ni življenjsko povezana s sistemom. Ta energija (Ženskost)     je neodvisna od Sistema!¸

***

 

Nihče natančno ne pove, kaj naj bi bila "Revolucija". Razlaga, ki nam jo ponudijo v šoli, je neka na pol definicija, ki ne pove dosti o pravih razlogih zanjo. Ne o tem, kaj se zgodi potem.

Bom jaz povedal: Revolucija je spodleteli in vnaprej na propad obsojeni poskus množične (simbolne) edipalizacije!

Ideologija je ta poskus pripeljala do histerije, ki tedaj, ko se vodje revolucije zanjo odločijo, zajame celotno prebivalstvo. Kopica sirot, otrok brez staršev, gre in simbolično ubije očeta. Ne gredo in prosijo očeta, naj jih ima rad! Nekdo jim je povedal DA JIH OČE SOVRAŽI. Usmeril je njihova čustva v sovraštvo in maščevanje, oni ne prosijo - oni zahtevajo!
Množica za svoje bedno stanje okrivi očeta-gospodarja, katerega Car, Bog, kralj, vladar…  (ti liki so samo nadgradnja lika očeta). Te so jim kot krivce za njihovo bedno stanje pokazali vodje revolucije.

V resnici Revolucijo poganja ženska maščevalnost, ki na vrhuncu (v orgazmu) svoje zmage samo sebe deklarira kot žrtev. Bolj zmaguje, bolj samo sebe vidi kot žrtev! 

Sovraštvo je seveda simbolično, so pa liki, na katere je to sovraštvo pripeto, resnični in zato so tudi umori resnični, trupla (žrtve) so resnična. 

Ta bes se nikdar ni razrešil in zdaj sebe »prodaja« za biblijsko ZLO.
S tem postane »Božja jeza in maščevanje« (kar ni daleč od resnice), ki prek vidnih predstavnikov svoje ideologije napaja male mamine maščevalce z maščevalnim besom njihovih nesrečnih mamic.

Otroških vrtcev si sicer niso izmislili Sovjeti, so jih pa z obema rokama sprejeli za svoje in jih uveljavljali kot pridobitev nove komunistične družbe. 

Namen je bil poskrbeti za otroke in jim ponuditi »srečno« otroštvo. O tem pričajo fotografije nasmejanih otrok v raznih poletnih kolonijah, ki jih prikazujejo srečne in sijočioh obrazov. Veselo marširajo in mahajo z zastavicami in slavijo vodje komunizma. 

Mamice so seveda presrečne, če so otroci na fotografijah srečni. Zato je potrebno imeti več sirot, da bo Sovjetska država lahko skrbela zanje, da bodo imeli srečno otroštvo srečno.

Tako sistem sam proizvaja večne podpornike sistema.
Prepričan sem, da so Britanci ustvarili svoj imperij zaradi internatnega sistema šolanja. Materina vloga slabi, državna (simbolična Mati) se pa povečuje!

***

Če bi bila Demokracija tisto, za kar samo sebe deklarira… bi se v takšni demokraciji ljudje usedli skupaj s svojim vladarjem, kraljem, knezom, cesrajem, carjem... nenazadnje tudi z Bogom,

in se o bistvenih rečeh posvetovali!

Pomenili bi se kot ljudje, tudi z Bogom bi se tako pomenili kot ljudje... pa pri tem bi uporabili sile in prisile le toliko, kolikor je je potrebno, da dosežejo cilj, ki je srečanje za isto mizo - ne pa umor!

Nič nimam proti, tudi če kričimo eden na drugega, če govorimo vsi hkrati, in smo jezni (včasih si celo iz oči v oči grozimo in žugamo...). Ljudje izražamo svojo jezo, če smo iskreni.

Do nasilja pride, ko je ne izrazimo! Nasilje nastopi, ko nismo iskreni.

Meni je tu bonton povsem odveč. Vsi vemo, da če ti pri nas kdo reče: Pa lep dan vam želim... je ta izraz največkrat uporabljen namesto "Bedak! S tabo se je nemogoče karkoli pametnega zmeniti."

Torej, jezo je treba izraziti, srd povedati, tudi to je namreč demokracija!
Zagotovo pa se v demokraciji ne streljaš, potem pa plešeš ča-ča-ča na nasprotnikovem truplu. Njegovi družini pa ne dovoliš niti dostojnega pokopa svojca.
To ni edipalizacija, to je umor! To ni nadaljevanje debate, temveč je to konec debate.

 

Današnje prekletstvo je neskončno! Oziroma je še bolj "neskončno" od starih, zgodovinskih urokov, prekletstva, ker so ti vsi praviloma našli svoj prostor v umetniških delih. Današnja prekletstva pa so vtkana v zakonodajo in se tako prekletstvo nikdar ne konča!

Vse to pomeni, da si nekega dogovora med sprtimi stranmi v današnjih časih nihče ne zna niti predstavljati, niti si ga zamisliti, niti si ga poskusiti zamisliti.
Evolucija Misli je prišla do konca te slepe ulice. Naprej več nima kam. 

Tisto, čemur smo včasih rekli »nasilje v družini«, oziroma energija, ki to nasilje ustvarja, nam zadnje čase usmerja pozornost na ženske kot do objekta, ki naj ga sovraštvo zadene!
Pojav uboja ženske ni več redkost. Na italijanski televiziji zadnje čase o tem veliko govorijo, saj se je pojav umora ženske v državi tako zelo povečal, da ni več samo običajna statistika umora v družinskem okolju! Za tem so vzroki, ki se jih, to je očitno, nihče ne želi zavedati.
Kaj šele, da bi jih kdo hotel razreševati!

V Sloveniji so se tega začeli zavedati tele-dirigirano, kar pomeni, da je pojav "prišel od drugod" in ga opazijo šele, ko so ga tuje TV hiše v poročilih polne.
Otroci pri nas opazujejo to, kar počnejo odrasli (pogojno otroci in pogojno odrasli) še drugje v EU. Potem pa posnemajo tuje reakcije.
Le da previdno, ne preveč poglobljeno v vzuroke, in vedno na ravni »kaj pa vi o tem mislite?«. In podobno. 

Sam mislim, da Stvarstvo vedno materializira (manifestira) naše nezavedno počutje in ga skuša narediti za zavestnega in Odgovornega za storjena dejanja. Posameznika bi družba s tem vedenjem drugače obravnavala, saj bi Stvarstvo bilo naš PRVI Sogovornik! Najdlje nas pozna.

Dlje od Boga.

Dogodki v Stvarstvu se nam zdaj zdijo zelo nasilni, ne zdijo se takšni, kot bi ga splošna "humanizacija" planeta lahko pričakovala. Očitno enako kot Demokracija ni to, za kar se razglaša, tudi Humanizacija ni, kar mislimo da je.

Stvarstvo od nosilca Zavesti na Planetu (kar Človek je!) zahteva miselni in čustveni napor pri reševanju tega problema!
Zato naj bo jasno in glasno povedano za kateri problem gre.

Gre za umor Ženstvenosti na Planetu in za izgon Svobodne Volje, brez katere Življenje na Panetu sploh ni možno.

Bojim se, da naši zavesti uhaja bistveni, a močno podcenjeni in nujni podatek, da je Ženska tvorka Življenja, in da smo to, kar se zdaj dogaja (vojna na življenje in smrt), sami izzvali, ker si tako skušamo dopovedati, da ogrožamo Žensko kot bitje, ki uteleša tisto življenjsko silo, ki »proizvaja« Življenje!

Človek ni samo um, ni samo intelekt, je tudi telo in vsi organi v njem! In Telo nam zdaj govori, da smo v INtelektuaslčno polariziranem svetu precenili Um, da pa smo zanemarili vse tisto, kar nam je Mati Vsega v Vesolju dala za preživetje: Nagone in Lastno Voljo!
S tem smo ogrozili božje Stvarstvo. 

Ogrožena je ženskost.
Ta skrbi za rojevanje in obnavljanje Življenja. Na Planetu jo zdaj izpodriva ženski maščevalni bes po imenu feminizem, ki je nasprotje »ženskosti« in tekmuje z moškimi, ki to še zdaleč niso. Moški so poženščeni.
Od svoje resnične vloge izrinjena Ženskost, je zdaj utrujena od opozarjanja nase.
Preutrujena je od opozarjanja na posledice, ki jih nespoštovanje božanske ženske energije prinaša.
Sodelovala je pri Stvarjenju Vesolja, pri stvarjenju Življenja, z njo pa ravnajo kot z domačo živaljo! V najboljšem primeru. Sicer pa jo imajo za deklo podnevi, ponoči pa za deklico - otroka za zadovoljevanje spolnih potreb gospodarjev sveta.
Njenega sveta!

Pravljica o Pepelki govori o kraljici, ki je pozabljena od vseh potisnjena med pepel, in dovolj dobra samo zato, da zaupa svoje gorje, žalost in nesrečo živalcam, s katerimi prihaja v stik. Te pa najbrž niso vedno male miške, ampak prej velike podgane in mrčes.
Kako nevarno je za nadaljevanje Življenja  v Vesolju in na Zemlji takšno zatajevanje ženske energije, bomo izvedeli v nadaljevanju našega zatajevanja vloge tistega, ki je Življenje ustvaril in ga ves čas vzdrževal!

Ta sila se izraža kot ženskost pri ženski, in kot njeno razumevanje, podpora in oboževanje ženskosti pri moškem, ko je pravi moški!

Zdaj najbrž mislimo, da je tole, kar je problem odnosa med moškim in žensko, kot težava, nekaj kar se periodično pojavlja, nekaj časa traja (kot denimo družinski prepir, jesenska moda), potem pa se bo Ona naveličala zahtevati svoje v svojem svetu... dokler pojav ne izgine iz okolja.

No, tokrat to ne bo izginilo. Bomo prej mi izginili.

 

*** 

 

Rezultat uspešne Revolucije je - da je vsak naslednji sistem bolj genociden od prejšnjega.

Naslednji "oče" je spet en usran diktator, ki z nasiljem vzdržuje lastno sliko moškosti in možatosti. In zdaj, ko je vsem jasno da tega dvojega ne zmore, si je izmislil še to, da mu tega niti ni treba!
Lahko je gej ali lezbijka.

Ali pa nič.

Ima lahko tusi samo začasne partnerje ali partnerke (zdaj se temu tako reče), in občasna srečanja v garaži.

 

Bistvo pa je v tem, da ti ljudje niso sposobni izdelati ODNOSA.

Nobenega.

 

Zato potrebujejo predpis in pravilnik za vsako reč posebej.

Posledica pomanjkanja odnosa do drugega, vodi k splošni NEODGOVORNOSTI.
Voditelji te civilizacije zdaj režirajo neko novo stanje sveta brez Odgovornosti, kjer nihče ni za nič odgovoren. Vse je predpisano.
V svetu brez Svobodne Volje, se prekrški kaznujejo po predpisu.

 

S pomanjkanjem Odgovornosti, privedemo stanje do absurdnega povečanja Krivde.

In potem:
Krivda zahteva kazen, kazen zahteva žrtev… in tako naprej in tako naprej!

Za Krivdo obstaja preprosto pravilo:

Ali imaš Odgovornost - ali Krivdo!

Oboje in hkrati pa ne more obstajati, KER SE TO DVOJE IZKLJUČUJE!

Ali je eno ali pa drugo.

Preprosto pravilo, ki VEDNO velja, a se mu vsi izogibajo, v resnici niti ne poznajo razlike med Krivdo in Odgovornostjo! Največja razlika je v tem, da Odgovornost ne zahteva kazni. Odgovornost je vedno na strani iskanja rešitev, vbedno najde popravke in daje nove priložnosti. Krivda išče in najde krivca, in ga kaznuje. S tem se zadovolji.

Krivda je tudi sicer precej popularnejša od Odsgovornosti, laže je namreč manipulirati s Krivdo, ker z Odgovornostjo - ne moreš! 

Tako to deluje.

Za tiste, ki o tem sploh kaj razmišljajo, bi jim zdaj že moralo biti jasno kam pelje manipulacija s Krivdo, oz. kako se bo to končalo. 

Zato tisti, ki so krivi za to stanje (ne odgovorni, ker bi to pomenilo, da se obdobje vladavine Krivde na Planetu končno nehuje…) vztrajajo pri tem, da je treba vse regulirati in predpisati, češ da ni dovolj zakonov in pravilnikov... V resnici jih je preveč.

S tem se seveda iskanje krivcev povečuje, seznami potencialnih krivcev se podaljšujejo, kar predstavlja za osumljene ljudi življenje v strahu.
Za te ljudi, ki vodijo svet, pa ustrahovanje množic predstavlja prihodnost po njihovi volji in podobi.

Potrebujejo le še takšen pravni sistem, ki bo pod režimsko kontrolo, da lahko sovraštvo sproti usmerja.
Če kdo s prstom pokaže na »krivosodje«, kar v tem primeru to tudi je, režim takoj svoj "pravni sistem" zavaruje pred spremembami. Razložijo nam, da je pravosodje samostojno, da mu nihče ne more narekovati kako naj dela, kdaj in za koga. Vse to počne režim sam, ne da bi se mu kdo vmešaval.
Saj vsi vemo, da se nihče ne sme vtikovati v delo sistema, ker je »pravosodje avtonomno in samostojno pri odločitvah ». 

Režim sam nastavlja tiste, ki jim vodijo pravnia sistem, da mu "samostojno" usmerjajo sodišča. V primeru sojenja pomembnih akterjev v politiki, se zmenijo kar po telefonu.

Ženska maščevalnost je na tem področju vzgojila male mamine delegatke in jih napajala v maščevalnem duhu. Ta njihova maščevalnost ohranja določen režim na oblasti, saj nimajo drugačnih vzorcev, po katerih bi se sploh lahko zgledovali.

 

Tako samokranilke in njihovi potomci postanejo volivci Levice, in tam ves svoj bes in emocionalni manko združijo v svoj večni boj proti razrednemu »sovražniku«. 

Posledično je Slovenija država, v kateri prevladujoča režimska ideologija prevladuje tudi, če se kdaj vlada zamenja. 

In kar je še najbolj zanimivo, to vladanje temelji na sovraštvu do polovice lastnih državljanov.

Takšne zakone tudi sprejema. Proti ljudem, ne zanje.

 

Ker se sovraštvo osmišljeno skozi ideologijo ne zmanjšuje, saj je vdelano v šolski sistem, se tudi želja po maščevanju simbola "trpeče" mamice ne zmanjšuje.
In zato pri nas Leva oblast lahko vlada še naprej, tudi ko ne nastopa kot kandidat na volitvah ali ko ne tekmuje za oblast.

Dovolj je, da ima zagotovljeno podporo ženskega maščevalnega besa samohranilk, ki jih sistem sam proizvede. Ta mora biti izkoriščen in koristno usmerjen ter voden, da bi politična Levica obstajala.

V možganih biološko sicer odraslega človeka, pristaša Socializma, ki ostaja psihološko infantilen, kapitalist predstavlja nekoga, ki je nerazumljiv, zvit, bogat in nevaren. Zato ga je treba pri njegovem delovanju ustaviti. 

"Prekleti kapitalist" bi v socialistovem prepričanju bil dolžan vzdrževati soicialistične sirote in njihopve nesrečne mamice in jih narediti srečne. Saj sami tega ne zmorejo, so pač – otroci!

 

Posledično je ves sistem neučinkovit, mamica nesrečna, in je gospodarstvo neuspešno.
Politika je impotentna, zaradi česar si socializem režim prizadeva, da gre mamica lahko občasno v butik v tujini, zaradi česar si mora režim sposojati denar! Ki ga pa ne namerava vrniti.
Sreča torej ni nekaj trajnega, ker mora mamica pogosto po nakupih, da je srečna.

Razlog, zakaj zadolžena država ne namerava vrniti dolga, je v tem, da ne namerava odrasti in denar zaslužiti. Socializem pšreprosto verjame, da je ta denar njegov, da mu propada. Ves denar je last zatiranih in okradenih, se pravi v lasti  razreda nedonošenčkov.

Kapitalist je pa prevarant, ki kopiči denar samo zato, da vse druge spravlja ob živce. S tem nas zatira.
Denar je pravzaprav naš, in kadar si ga kot država sposodimo, ga v resnici samo vrnemo tja, kamor spada. Tega denarja "umazani kapitalist" n bo nikoli več videl, in prav mu je tako!

Največkrat uporabljeni izgovor zakaj SFRJ ne vrača dolgov, je bil: » … a zašto su nam posudjivali? Pa znali su da im nećemo vratiti.«

 

Fiskalno pravilo, ki je izmišljeno, da bi se ta stvar omejila, pokaže namen, da bi na tem področju odraseli in pri sebi začeli nekaj urejati, a je to pravilo nekaj povsem nasprotnega utečenim navadam. Tem se nihče ne misli odpovedati. Navada kot pravica. V dosežene pravice ne posegamo...

Gonilna sila te družbe vztraja pri svojem, zato pa ni ne sprememb ne reform. Ker jih niče noče. Ni želje po njih. Nihče noče odrasti, nihče noče biti odgovoren. Cilj takšne družbe je doseči stanje absolutne odsotnosti Odgovornosti. Zdaj že na planetarnem nivoju!

Nihče sebe ne želi omejevati. Zato si bomo še naprej sposojali denar in si zraven mislili, da je to pravica.

Pravica biti samostojni v sistemu, ki ga nekdo vzdržuje. Samostojni v zadolženosti! To je naš ideal.

 

Komunist sovraži kapital v tujem žepu, ga pa obožuje, ko je ta isti denar v njegovem žepu.

S tem, kako denar ustvariš, z njegovim nastankom, komunist nima nič skupnega. Simbolično je njegova sperma neplodna, iz nje nič ne zrase. Sam je neodrasel in uživa v svoji pobalinski infantilnosti pri kateri vztraja.
Mamica ga je napumpala s svojo maščevalnostjo, in ga s tem naredila prikrito sovražnega do sebe.

Zaradi pretiranega ukvarjanja z lastnim sovraštvom, gre večina njegove energije v defenzivo, za vzdrževanje "oboirožene" obrambe pred napadom, ki ga ni. A se kljub temu počuti ogroženega.

Zato je neustvarjalen. 

Njegov um se v glavnem ukvarja z iskanjem krivcev za svoje zgrešeno življenje in iskanjem odškodnin zanj (boračka penzija).

Zaslugarstvo je denimo v Sloveniji razširjen pojav, kar pomeni, da si plačan za nič delat. Za gradnjo Socializma.

Navznoter bomo izzivali konflikt z drugo polovico prebivalstva, ki predstavlja simboličnega sovražnika že zato, ker ti ljudje, ki so sovražniki ljudstva, želijo živeti od svojega dela! Radi bi bili podobni kapitalistom in bi sami vzdrževali svoje družine. Bili bi s tem zadovoljni, samostojni in samozadostni.
Socializem ne potrebuje zadovoljstva s sabo in ne spodbuja samostojnosti! V načrtu ima omogočanje kraje tujih otrok, ustvarjanje gejevske in lezbične družine, ki bodo imitacija prave družine - a boljša od klasične družine!

Družba bo promovirala in zagovarjala takšno vzgojo, kot bo Socializmu odgovarjalo. Ohranjali bomo parazitsko ideologijo, temu se infantilni ljudje niso zmožni upreti. 

Samohranilstvo, kot začetna oblika gejevske in lezbo familije, je čisto obrambno orožje sistema, ki ves čas propada, pa noče propasti, ker ne ve kam naprej.

V bistvu gre za skrajno infantilen organizem, ki ne želi odrasti. Ne želi postati odgovoren. Ne zase ne za svoje otroke ne za soljudi. Parazit ni sposoben sožitja.

***

 

Odgovornost se začne z vzpostavljanjem odnosov med ljudmi z različnimi, tudi konfliktnimi pogledi različnih strani. V tej trditvi je zajeto bistvo demokratične ureditve, ki je pa pri nas še ne poznamo.

Ne vzpostavimo pa odnosa s tem, da eni strani prepovemo izražanje. Ali s preganjanjem »sovražnega govora«.

Prei nas je postalo navada, da te takoj obmetavajo (etiketirajo) z izrazi, ki veljajo za dilttauro. Naenkrat si obtožen ksenofobije, homo fobije, rasizma, in skoraj vsak tvoj stavek je lahko takoj označen za sovražni govor.
Opozicija večinskemu prepričanju je preganjana, zasmehovana, najmanj pa samo neupoštevana. Delo je razvrednoteno, pogosto neplačano, delavci so izkoriščani - noben kapitalist ni sposoben delavca tako temeljito okrasti in njegovo delo razvrednotiti kot to počne komunizem. Hkrati pa sebe ta isti komunistični sistem predstavi za rešitelja delavstva. 

Krivdo za lastno nesposobnost prevali na "anarholiberalizem" in podobne skovanke, ki jih uporablja kot psovke.

Po domače povedano, v normalnem svetu je igra v peskovniku omejena na otroško obdobje, pri nas pa je življenje odraslih oscan peskovnik, kjer že dolgo nihče ni zamenjal peska! To je zdaj postal naš način življenja.

Pomislite na to, ko vas bodo prepričevali, da je za ta peskovnik vredno darovati življenje! 

V njem zdaj uspevajo lokalni mogotci, ki krojijo svoja pravila obnašanja. Po svoje sklepajo posle in vanje se nihče ne vtika. Ob asistenci skritih botrov ga podpira armada rjovečih feministk in lezbijk, ki jih boter aktivira, če se kdo preveč približa njihovim poslom.

LGBT bo dobil vsa potrebna pooblastila za urejanje "javnega mnenja"!

Najbrž je zato naša vojska oborožena samo s kanglicami in lopatkami.

 

Najbolj je zanimivo razmišljati kakšno bo nadaljevanje te izredno zanimive nadaljevanke. Ko bodo LGBTIQ (vsaka posamezna črka tega imena, ki zdaj na zunaj še nekako deluje enotno) izgubili skupnega sovražnika, in se pričeli žreti med sabo za primat v družbi?

Še posebej ljudožerski in podivjan bo desni del črk te kratice, ker Q-ji še najmanj od vseh spoštujejo stabilno formo, in potemtakem težijo k totalni neodgovornosti zase.

Komu bo tedaj Evropsko sodišče za človekove pravice zagotavljalo njegove človekove pravice, ko bodo norci  in vse nore skupne hkrati zahtevali svojo pravicoŠ Vključno s priseljenci, ki tedaj niti slučajno ne bodo sodelovali med sabo, ampak bo vsak razmišljal in deloval zase in proti vsem!

Kateremu od njih bo EU pomagala, in proti komu od njih mu bo pomagala?!

 

Kaj bo, na kratko povedano, ko bodo LGBTIQ zgrabili vsak svojo lopatko in kanglico in pričeli z njimi histerično mahati drug po drugem, ter dokazovati vsak svojo pravico...

Skratka, obeta se nam izbruh epidemije jebole!