032_IZDAJA
2. 01. 2010
IZDAJA
Izdajalec je upornik PROTI manipulaciji s Krivdo.
Izdajalec praviloma NE SPREJEME, da ga Krivda vodi in ovira, da je ta lahko sploh faktor v njegovem življenju, ki namesto njega odloča ali ga kakorkoli definira (omejuje).
Slovenska mati je rezervoar nezadovoljstva in kot se za takšno mati spodobi, se vsa njena nesreča zalepi za potomca.
Potomec pa zato ostane na ravni otroka, ki ne more evoluirati v odraslega moškega.
Primer: otrok ni dorasel seksualno frustrirani materi in je ne more zadovoljiti! To tudi ni otrokova dolžnost.
Odrasel (pogojno - odrasel!) slovenski moški tega nesporazuma nikoli niti ne zazna, nihče mu tega ni povedal ali ga o njem (o sebi) podučil!
To je dolžnost materinega partnerja, ki je pa spet ne more zadovoljiti, ker v principu kot bitje ne pripada njej, temveč lastni materi (materina manipulacija s Krivdo). Ves ciklus je premaknjen za najmanj eno generacijo in zato se par (moški in ženska) nikoli ne srečata.
Rešitev je v uporu moških proti lastnim materam, posledično pa proti Partiji (ker Partija je nadomestna mamica!). Toda kako naj se to zgodi, če večina (na videz) odraslih moških živi pri mamici in je odvisna od mamice?!
Z drugimi besedami: zlizani so s komunizmom, infantilni kot so, potrebujejo mamo Partijo. Nesposobni so delati za preživetje. Nesposobni so biti samostojni, mlajše generacije pa sploh.
Zato je komunajzarski sistem pravzaprav sistem, ki je potegnjen naravnost iz materine užaljene riti (her sorry ass!) in fenomenalno ustreza prav "mamici" in njeni neskončni tragiki. Vsa Kultura je pravzaprav ena velika Mamica, oboževana in privilegirana, v njenem imenu in v njeno slavo se podeljujejo nagrade s tujim denarjem (s tujim kurcem!), kar kaže na izhodiščno infantilnost početja tega naroda. Ravno to duševno stanje je poglavitna podpora komunizmu-jugosocializmu v teh krajih!
Komunizem že v principu ni različen od arhaičnega krščanstva, otepa se z enakimi občutki Krivde in nezadostnosti.
Izdajalec pripelje Boga Očeta na planet, prime ga za goltanec in ga prisili, da se sam spoprime s svojim sranjem, ne pa da svojega otroka porine v nemogočo nalogo, ki ji niti ni kos (primer:Jezus Kristus).
Potem Izdajalec v svojem srcu ustvari ležišče, posteljo in točko srečanja za svoje Prve Starše. V lastnem srcu ustvari svet na novo, potem pa sodeluje pri lastnem spočetju in je kot nova vrednota (novo srce), v od-tedaj dalje svojem Vesolju, povsem novo bitje, ki je sam sebi Oče in Mati.
Vem, da ni enostavno, a drugače ne gre. Sem poskusil in poskušal vse drugo, pa ni šlo.
Tudi tako ne gre, da bi poskušali namesto svojih Prvih Staršev odigrati Njuno vlogo.
Ameriški predsedniki tudi niso kaj dosti bolj napredovali. Tudi če imajo tehnološko večje kurce - boj se ne odvija zunaj, temveč znotraj! V človeku.
Zunaj je tekmovanje (polarizacija je le posledica), znotraj pa se bije boj mož na moža in mož za moža -- v srcu!
Nobene Krivde, nobene milosti. Brez ujetnikov. Do konca. Srce vse to prenese!
Ustvariš popolnoma nov svet. Najprej znotraj. Potem čakaš.
Ko zunanjega zmanjka, jim odpreš svojega.
IZDAJA
Izdajalec je upornik PROTI manipulaciji s Krivdo.
Izdajalec praviloma NE SPREJEME, da ga Krivda vodi in ovira, da je ta lahko sploh faktor v njegovem življenju, ki namesto njega odloča ali ga kakorkoli definira (omejuje).
Slovenska mati je rezervoar nezadovoljstva in kot se za takšno mati spodobi, se vsa njena nesreča zalepi za potomca.
Potomec pa zato ostane na ravni otroka, ki ne more evoluirati v odraslega moškega.
Primer: otrok ni dorasel seksualno frustrirani materi in je ne more zadovoljiti! To tudi ni otrokova dolžnost.
Odrasel (pogojno - odrasel!) slovenski moški tega nesporazuma nikoli niti ne zazna, nihče mu tega ni povedal ali ga o njem (o sebi) podučil!
To je dolžnost materinega partnerja, ki je pa spet ne more zadovoljiti, ker v principu kot bitje ne pripada njej, temveč lastni materi (materina manipulacija s Krivdo). Ves ciklus je premaknjen za najmanj eno generacijo in zato se par (moški in ženska) nikoli ne srečata.
Rešitev je v uporu moških proti lastnim materam, posledično pa proti Partiji (ker Partija je nadomestna mamica!). Toda kako naj se to zgodi, če večina (na videz) odraslih moških živi pri mamici in je odvisna od mamice?!
Z drugimi besedami: zlizani so s komunizmom, infantilni kot so, potrebujejo mamo Partijo. Nesposobni so delati za preživetje. Nesposobni so biti samostojni, mlajše generacije pa sploh.
Zato je komunajzarski sistem pravzaprav sistem, ki je potegnjen naravnost iz materine užaljene riti (her sorry ass!) in fenomenalno ustreza prav "mamici" in njeni neskončni tragiki. Vsa Kultura je pravzaprav ena velika Mamica, oboževana in privilegirana, v njenem imenu in v njeno slavo se podeljujejo nagrade s tujim denarjem (s tujim kurcem!), kar kaže na izhodiščno infantilnost početja tega naroda. Ravno to duševno stanje je poglavitna podpora komunizmu-jugosocializmu v teh krajih!
Komunizem že v principu ni različen od arhaičnega krščanstva, otepa se z enakimi občutki Krivde in nezadostnosti.
Biti Izdajalec torej ni kar tako.
Izdajalec pripelje Boga Očeta na planet, prime ga za goltanec in ga prisili, da se sam spoprime s svojim sranjem, ne pa da svojega otroka porine v nemogočo nalogo, ki ji niti ni kos (primer:Jezus Kristus).
Potem Izdajalec v svojem srcu ustvari ležišče, posteljo in točko srečanja za svoje Prve Starše. V lastnem srcu ustvari svet na novo, potem pa sodeluje pri lastnem spočetju in je kot nova vrednota (novo srce), v od-tedaj dalje svojem Vesolju, povsem novo bitje, ki je sam sebi Oče in Mati.
Po njem se potem Prva Starša zgledujeta, od tu dalje zato, ker je ON Njuno skupno Srce! Poistoveti se s človeštvom.
Če prej nista imela vzora (skupnega srca), ga zdaj imata. Če sta prej imela kakšen izgovor, ga zdaj zagotovo nimata več!
Vem, da ni enostavno, a drugače ne gre. Sem poskusil in poskušal vse drugo, pa ni šlo.
Tudi tako ne gre, da bi poskušali namesto svojih Prvih Staršev odigrati Njuno vlogo.
Lahko se Kučan še tako napenja, nikoli ne bo drugega kot otročiček, ki nebogljeno mahedra z nožicami v prazen prostor. In vsi drugi to isto ponavljajo za njim.
Ameriški predsedniki tudi niso kaj dosti bolj napredovali. Tudi če imajo tehnološko večje kurce - boj se ne odvija zunaj, temveč znotraj! V človeku.
Zunaj je tekmovanje (polarizacija je le posledica), znotraj pa se bije boj mož na moža in mož za moža -- v srcu!
Nobene Krivde, nobene milosti. Brez ujetnikov. Do konca. Srce vse to prenese!
Ustvariš popolnoma nov svet. Najprej znotraj. Potem čakaš.
Ko zunanjega zmanjka, jim odpreš svojega.
Če bi poklic Izdajalca in njegovo delo bila lahka, bi se vse trlo zanj.
Zato, ko rečem, da sem gospod Izdajalec, se pri tem dobro zavedam kaj govorim.
Zato, ko rečem, da sem gospod Izdajalec, se pri tem dobro zavedam kaj govorim.
Komentarji
Objavite komentar