001_JABOLKO Z DREVESA SPOZNANJA
Tole je nekakšen uvod v moj spis KLIMATSKE RAZMERE. Da bi ta spis razumeli, je treba prej pojasniti nekatere osnovne pojme, saj nam je brez prave predstave o njih tudi nadaljevanja dogodkov nemogoče predvideti. Na teh pojmih namreč zgradimo svojo Zavest.
Naj takoj na začetku dodam pripombo na naslov spisa, (Jabolko z drevesa...) da sta jabolko spoznanja in jabolko spora - isto jabolko! In ker Jabolko pregovorno ne pade daleč od Drevesa (Spoznanja!), smo tisti, ki smo tu po svoji Volji, vsebinsko in najbrž tudi po obliki - precej na našo Mamo!
V resnici gre pri tem Uvodu v spis GLOBALNE KLIMATSKE RAZMERE za uvod v "ledeno dobo" medčloveških odnosov.
To, kar ti "sneženi (ledeni) možje" zdaj napovedujejo kot srečni »socializem«, ki da bo vse rešil, je pravzaprav organizirano, globalno, odtujevanje človeka in človeštva samim sebi. Je človeštvo, ki sebe meče stran, saj ne razume svoje prave vloge.
Podružbljanje skrbi za otroke, stare in obnemogle… pomeni brisanje Odgovornosti za to, da zdaj otroci ostajajo brez pravih staršev, brez starševske skrbi, starejši pa ostajajo brez spremstva, da bolni ostajajo bolni in umirajoči brez tolažbe in prave oskrbe.
Ne le ti slednji, mislim da kar vsi skupaj umirajo osamljeni!
Rojevanje se spreminja v trgovino z novorojenčki in otroki, skrb za stare, ostarele, bolne in onemogle se spogleduje z evtanazijo.
Medicina je vse bolj trgovina s človeškimi organi, v prihodnosti bodo vzgojeni na človeških farmah, kjer bodo vzrejali rezervne dele človeškega telesa in organov! Kajti, ko ti gre za življenje in smrt, in ko imaš denar... se bolj malo sprašuješ od kod so prišle ledvice, ki jih potrebuješ. Nekdo jih bo nekje "požel" in ti jih boš plačal.
Morala je po njihovo tisto, kar si lahko privoščiš in z denarjem, plačaš.
In ko sam ustvariš takšne razmere, v katerih si posamezniki lahko privoščijo vse, prav vse - je tudi VSE moralno.
****
Predvsem pa v smislu pomanjkanja pravih medčloveških odnosov in odgovornosti, tu nastaja prostor za ustvarjanje Krivde pri drugih, enako kot tudi pri sebi! Le da se tega slednjega ne zavedamo.
Potem pa s to Krivdo tisti, ki družbo vodijo v prepad, manipulirajo, ker manipulirajo z našimi s podzavestnimi vzgibi.
Namesto, da bi bili oni Odgovorni - smo mi Krivi!
Vzorec (arhetip) je preprost, pravilo je preprosto! Neodgovornost pri tebi - se prelevi v Krivdo pri drugih, ker le tako se stvar izide.
To je Luciferjevo pravilo, ki ga je uveljavil tu na Zemlji. Zdaj ga uporablja povsod (... ker smo ga povsod sprejeli!) in zato z nami lahko upravlja.
Krivi smo že po »medgeneracijski« pogodbi! To vsi poznamo. Pa jo res poznamo!?
Te pogodbe sicer še nihče ni videl, vsaj meni je nihče ni pokazal. Ves čas jo pa omenjajo - kje pa je!? Kje se jo da prebrati, kje lahko vidim svoj podpis na njej? Kje se lahko pritožim, če se s čim ne strinjam, kdaj jo dopolnim ali spremenim?
Bila nam je vsiljena in se je moramo držati. Zakaj pa? Nihče ne ve, a se nihče niti ne vpraša zakaj bi se je držali. Tako pač je. Nacionalni interes ali nekaj takega...
Višji cilji?
Se kdo spominja, da jo je podpisal? Se je z njo strinjal? Je kdo koga kaj vprašal? In tudi če jo je, ima vsaka pogodba rok trajanja... je ta pogodba kdaj potekla, smo jo kdaj obnovili?
Sedanje generacije mladih porabijo večino energije za skrivanje groze, ki si je ne priznajo. Dokler jim jo uspeva varno skriti pred sabo in dokler je Groza razmeroma varno spravljena pod plašč jebivetrstva, zabita varno v podzavest, na kar smo navajeni, do tedaj ta družba lahko še funkcionira.
Jebivetrstvo je samo lepši izraz za popolno odsotnost Odgovornosti!
Neodgovornost je plansko vzdrževana in velja za cilj družbe.
Hkrati to pomeni odsotnost želje po Odgovornosti. Biti Odgovoren je PREPOVEDANO, ker Odgovornost ogroža prevlado Neodgovornosti, medtem ko je ta na oblasti. In vedno je ona na oblasti.
Ko se v družbi nekaj zalomi – in zdaj se lomi že v celotni civilizaciji! – nas postane strah, da nas bo Groza, ki ždi v nas, požrla.
To pomeni, da pokrov ne tesni več tako dobro kot je tesnil poprej. Nostalgija je stanje duha po času, ko je pokrov še dobro tesnil oz. se ga je dalo popraviti in zamenjati.
Zdaj pa vse kaže, da tesnila spuščajo in Groza uhaja in vdira v naša življenja.
In navadno tedaj spustimo v hišo prav vsakega prevaranta, ki nas prepričuje, da ima nekaj malega pojma o vsem, kar se nam zdaj dogaja. Oziroma, da ve za zdravilo!
Navadno je to "zdravilo" bilo servisiranje in menjava tesnil! Ne pa ukvarjanje z vsebino. In to vzdrževanje nas seveda dosti stane.
Morda bedaku začasno celo uspe, vendar pa strah, da nas bo groza požrla – ostane. In ta strah deluje naprej pod pokrovom, razžira tesnilo, za katerega vzdrževanje porabimo vse več denarja, ker (kot sem rekel) "l'dje, to nas dost' košta!"
Pokrov predstavljajo ponos (ponos krasno deluje, ker preusmerja pozornost stran od bistvenih stvari), patriotizem, ideologija, religija… vse to deluje v navezi s ponosom.
Skratka, takšne so izkušnje ljudi, o katerih se učimo v šoli, ki pa zdaj niso tu z nami in jim je iz daljave (iz zgodovine) lahko blebetati neumnosti, ki so jih ljudje vedno tako zelo spoštovali, da jih niso šli preverjat v svojem življenju! Kar zaupali so.
To pa je hkrati tudi cilj indoktrinacije in vzgoje.
Naši učitelji se obnašajo, kot bi vedeli za kaj gre, kot da bi jim bilo jasno kaj mi sploh potrebujemo. Sami so se zadovoljili (samozadovoljili) z neko od preteklih rešitev, ki jo navadno pripišejo svojim idolom, sicer alkoholikom, nesrečnežem, neodgovornim fukačem z nešteto pankrti po vsej Sloveniji za katere ne skrbijo, skratka zblojencem, pogosto tudi samomorilcem. Zdaj pa naj bi mi njihove izkušnje samo povzeli in ponavljali te blodnje, nadaljevali norosti v nedogled, da bodo naši potomci imeli lepo sliko o svojih prednikih in o nas. O vseh torej, ki so tako ali drugače tukaj ustvarjali politiko in kulturo zato, da bi nekdo bil nanje ponosen in jih zato ne bo pozabil.
Namesto, da bi bili oni Odgovorni - smo mi Krivi!
Vzorec (arhetip) je preprost, pravilo je preprosto! Neodgovornost pri tebi - se prelevi v Krivdo pri drugih, ker le tako se stvar izide.
To je Luciferjevo pravilo, ki ga je uveljavil tu na Zemlji. Zdaj ga uporablja povsod (... ker smo ga povsod sprejeli!) in zato z nami lahko upravlja.
Krivi smo že po »medgeneracijski« pogodbi! To vsi poznamo. Pa jo res poznamo!?
Te pogodbe sicer še nihče ni videl, vsaj meni je nihče ni pokazal. Ves čas jo pa omenjajo - kje pa je!? Kje se jo da prebrati, kje lahko vidim svoj podpis na njej? Kje se lahko pritožim, če se s čim ne strinjam, kdaj jo dopolnim ali spremenim?
Bila nam je vsiljena in se je moramo držati. Zakaj pa? Nihče ne ve, a se nihče niti ne vpraša zakaj bi se je držali. Tako pač je. Nacionalni interes ali nekaj takega...
Višji cilji?
Se kdo spominja, da jo je podpisal? Se je z njo strinjal? Je kdo koga kaj vprašal? In tudi če jo je, ima vsaka pogodba rok trajanja... je ta pogodba kdaj potekla, smo jo kdaj obnovili?
Sedanje generacije mladih porabijo večino energije za skrivanje groze, ki si je ne priznajo. Dokler jim jo uspeva varno skriti pred sabo in dokler je Groza razmeroma varno spravljena pod plašč jebivetrstva, zabita varno v podzavest, na kar smo navajeni, do tedaj ta družba lahko še funkcionira.
Jebivetrstvo je samo lepši izraz za popolno odsotnost Odgovornosti!
Neodgovornost je plansko vzdrževana in velja za cilj družbe.
Hkrati to pomeni odsotnost želje po Odgovornosti. Biti Odgovoren je PREPOVEDANO, ker Odgovornost ogroža prevlado Neodgovornosti, medtem ko je ta na oblasti. In vedno je ona na oblasti.
Ko se v družbi nekaj zalomi – in zdaj se lomi že v celotni civilizaciji! – nas postane strah, da nas bo Groza, ki ždi v nas, požrla.
To pomeni, da pokrov ne tesni več tako dobro kot je tesnil poprej. Nostalgija je stanje duha po času, ko je pokrov še dobro tesnil oz. se ga je dalo popraviti in zamenjati.
Zdaj pa vse kaže, da tesnila spuščajo in Groza uhaja in vdira v naša življenja.
In navadno tedaj spustimo v hišo prav vsakega prevaranta, ki nas prepričuje, da ima nekaj malega pojma o vsem, kar se nam zdaj dogaja. Oziroma, da ve za zdravilo!
Navadno je to "zdravilo" bilo servisiranje in menjava tesnil! Ne pa ukvarjanje z vsebino. In to vzdrževanje nas seveda dosti stane.
Morda bedaku začasno celo uspe, vendar pa strah, da nas bo groza požrla – ostane. In ta strah deluje naprej pod pokrovom, razžira tesnilo, za katerega vzdrževanje porabimo vse več denarja, ker (kot sem rekel) "l'dje, to nas dost' košta!"
Pokrov predstavljajo ponos (ponos krasno deluje, ker preusmerja pozornost stran od bistvenih stvari), patriotizem, ideologija, religija… vse to deluje v navezi s ponosom.
Skratka, takšne so izkušnje ljudi, o katerih se učimo v šoli, ki pa zdaj niso tu z nami in jim je iz daljave (iz zgodovine) lahko blebetati neumnosti, ki so jih ljudje vedno tako zelo spoštovali, da jih niso šli preverjat v svojem življenju! Kar zaupali so.
To pa je hkrati tudi cilj indoktrinacije in vzgoje.
Naši učitelji se obnašajo, kot bi vedeli za kaj gre, kot da bi jim bilo jasno kaj mi sploh potrebujemo. Sami so se zadovoljili (samozadovoljili) z neko od preteklih rešitev, ki jo navadno pripišejo svojim idolom, sicer alkoholikom, nesrečnežem, neodgovornim fukačem z nešteto pankrti po vsej Sloveniji za katere ne skrbijo, skratka zblojencem, pogosto tudi samomorilcem. Zdaj pa naj bi mi njihove izkušnje samo povzeli in ponavljali te blodnje, nadaljevali norosti v nedogled, da bodo naši potomci imeli lepo sliko o svojih prednikih in o nas. O vseh torej, ki so tako ali drugače tukaj ustvarjali politiko in kulturo zato, da bi nekdo bil nanje ponosen in jih zato ne bo pozabil.
In tako stojite na robu prepada in se usedete glih na vsako diktaturo, ki se pripelje mimo in vam zagotavlja mirno življenje, oz. vam ponudi varen prevoz čez "burna obdobja", ki se nikdar ne nehajo. Vse to v upanju, da se vas besneči viharji ne bodo dotaknili, sveto prepričani, da ta vlakovodja ve kam vas pelje.
Pa tudi če bi vlak na poti iztiril in bi pri tem pomrlo na tisoče ljudi morda celo več kot polovica - vi vseeno zaupate, da vas ne bo zadelo in se boste znašli med preživelimi. Ne pa med ponesrečenimi, močno poškodovanimi ali mrtvimi.
Pa tudi če bi vlak na poti iztiril in bi pri tem pomrlo na tisoče ljudi morda celo več kot polovica - vi vseeno zaupate, da vas ne bo zadelo in se boste znašli med preživelimi. Ne pa med ponesrečenimi, močno poškodovanimi ali mrtvimi.
Karkoli se vam bo že zgodilo, vi ne boste ne med odgovornimi, pa tudi ne med zaslužnimi. Jih boste pa plačevali! To vam je namenjeno.
Z vami, tisti »ta zaslužni«, največ zaslužijo.
Pri vas največ nagrabijo, ker vas je največ. Največ vas je, ki vam, preprosto rečeno, ni mar. In to nekaj stane. Radi ste neodgovorni! Radi plačujete pravico biti neodgovorni!
Posledično (in tukaj je spet vmesno spomniti na večno pravilo, kaj se zgodi, ko zavračaš Odgovornost!) - da mora zato nekdo drug biti Kriv. Le tako je vzorec izpolnjen!
Veste, je rekla ena ženska z Davčne Uprave po TV, mi z reveži največ zaslužimo! Revnih in takih, ki malo zaslužijo, je več kot tistih bogatih, zato bogatejše manj obdavčimo, revnejše pa bolj! Mi namreč služimo na številu.
Pri bogatejših je »izplen« manjši, je še rekla, kot je pri revnejših...
Zanimiv je njihov način razmišljanja. Zanimivo je vztrajanje pri rabi pojma "izplen"!
V normalni državi bi takšna uslužbenka naslednji dan letela iz službe. Pri nas pa se je najbrž premaknila na karierni lestvici vsaj za eno mesto višje.
Z vami, tisti »ta zaslužni«, največ zaslužijo.
Pri vas največ nagrabijo, ker vas je največ. Največ vas je, ki vam, preprosto rečeno, ni mar. In to nekaj stane. Radi ste neodgovorni! Radi plačujete pravico biti neodgovorni!
Posledično (in tukaj je spet vmesno spomniti na večno pravilo, kaj se zgodi, ko zavračaš Odgovornost!) - da mora zato nekdo drug biti Kriv. Le tako je vzorec izpolnjen!
Veste, je rekla ena ženska z Davčne Uprave po TV, mi z reveži največ zaslužimo! Revnih in takih, ki malo zaslužijo, je več kot tistih bogatih, zato bogatejše manj obdavčimo, revnejše pa bolj! Mi namreč služimo na številu.
Pri bogatejših je »izplen« manjši, je še rekla, kot je pri revnejših...
Zanimiv je njihov način razmišljanja. Zanimivo je vztrajanje pri rabi pojma "izplen"!
V normalni državi bi takšna uslužbenka naslednji dan letela iz službe. Pri nas pa se je najbrž premaknila na karierni lestvici vsaj za eno mesto višje.
****
Odgovornost se prične z odgovornostjo staršev do lastnih otrok.
Do tega, da kdo drug skrbi za tvoje otroke, sploh ne bi smelo priti. Podružbljanje »skrbi za otroke« je anomalija, ki ima svoj vzrok, in seveda svoj namen.
Cilj podružbljanja tako preproste potrebe staršev, kot je skrb za otroka, je zakriti in zabrisati Odgovornost posameznika (gre torej predvsem za podružbljanje Odgovornosti!) za vse tisto, kar zdaj v družbi in civilizaciji poteka MIMO naše volje, zaradi česar se nam zdaj vse to skupaj dogaja. Predvsem je to ukinjanje odgovornosti za prihodnost, za vse, kar se nam bo še zgodilo.
Ko se bo zgodilo, bomo rekli: "Zgodilo se je..."
Kar spet pomeni, da se je samo od sebe zgodilo. Mi (baje!) nič ne vemo zakaj se nekaj zgodi...
Pri nas se je uveljavila fraza "ne glejmo nazaj, raje glejmo naprej..."
To je kot bi denimo zgrmel Boeing z dvesto potniki, mi pa ne bi hoteli vedeti za vzroke in bi še naprej oglaševali let na Havaje: ne glejmo "kaj je bilo", bilo je kar je bilo... raje kupimo karto za let v eksotične kraje in uživajmo na havajskih sončnih plažah!
Ko letalo spet zgrmi in je spet cel kup mrtvih... pa enako. Vedno enako!
To je kot bi denimo zgrmel Boeing z dvesto potniki, mi pa ne bi hoteli vedeti za vzroke in bi še naprej oglaševali let na Havaje: ne glejmo "kaj je bilo", bilo je kar je bilo... raje kupimo karto za let v eksotične kraje in uživajmo na havajskih sončnih plažah!
Ko letalo spet zgrmi in je spet cel kup mrtvih... pa enako. Vedno enako!
Vzrok za slednje je pomanjkanje skrbi staršev za otroke, v prvi vrsti za svoje.
Predvsem je to načrtna socializacija totalne Neodgovornosti, ki jo s tem, ko zavrneš Odgovornost za lastna dejanja in odločitve - sprejmeš kot Krivdo. V tem primeru kot "družbeno" Krivdo, v naslednjem koraku pa kot politiko. Potem glasuješ o tem, komu bomo nataknili Krivdo, in to se imenuje Demokracija. Demokracija je dvigovanje rok o tem, koga je treba žrtvovati. Kolektiv sebe ohranja tako, da žrtvuje posameznike, ki morajo plačevati neznanje kolektiva s svojim življenjem.
Npr.: V Jugoslaviji je Titov režim v letih 1945 do 1980 pobil 1.070.000 nasprotnikov režima! Večina Slovencev ob tem podatku skomigne z rameni, češ: ostali smo pa le fajn živeli!!!
Naša družba (zdaj to počne že kar vsa civilizacija!) predstavlja socializacijo KRIVDE, ker je to edini način brisanja Krivde, ki ga ta civilizacija pozna! v Bistvu gre za uničevanje dokazov o storjenih zločinih proti človeštvu.
To, kar zdaj Stvarstvo manifestira, sta zmeda in kaos, saj drugega kot to, kar je, ne more manifestirati, ker je Stvarstvo orodje Resnice.
Kar se manifestira, se tako MORA manifestirati!
Naša družba (zdaj to počne že kar vsa civilizacija!) predstavlja socializacijo KRIVDE, ker je to edini način brisanja Krivde, ki ga ta civilizacija pozna! v Bistvu gre za uničevanje dokazov o storjenih zločinih proti človeštvu.
To, kar zdaj Stvarstvo manifestira, sta zmeda in kaos, saj drugega kot to, kar je, ne more manifestirati, ker je Stvarstvo orodje Resnice.
Kar se manifestira, se tako MORA manifestirati!
Kdor tega ne razume, ta ni sposoben razlagati zgodovine, ne lastne ne človeške (svoje osebne!) ne tiste svojega naroda.
Načrtovanje množične (beri: posplošene) Krivde, pomeni načrtovanje množičnega umora, pri katerem so žrtve vsi, ki so nasprotniki Načrta!
Zato se zdaj kot družba utapljamo.
Načrtovanje množične (beri: posplošene) Krivde, pomeni načrtovanje množičnega umora, pri katerem so žrtve vsi, ki so nasprotniki Načrta!
Zato se zdaj kot družba utapljamo.
(moja definicija civilizacije: civilizacija je organizacija človeških norosti, z namenom, da norosti kontrolira, da se ne pobijejo med sabo).
Krivda je v polju nezavednega.
S Krivdo se ne moreš pogovarjati, se prepirati, ker je brez zavesti. Je pa z njo lahko manipulirati! Krivda te preprosto izsili.
Krivda je Tema. Krivda ni živo bitje, ki ga lahko v nekaj prepričaš. Z njo se ne moreš dogovarjati. Krivda je stanje! Krivda samo je.
Kot tema, je predsoba smrti in stanje večne začasnosti. Ne poneha, dokler je ne razrešiš.
Odgovornost je edina, ki nas lahko reši Krivde! Nič drugega ne more spraviti Krivde s Planeta, kot edino Odgovornost.
Če bi obstajalo še kaj drugega, bi jaz to že odkril. Pa ne obstaja.
Ne maramo biti Odgovorni, zato Krivdo ohranjamo. Raje smo krivi kot da smo Odgovorni. Raje obdržimo Krivdo, ker jo tako lahko zvalimo na druge. Nas ta ritual smo navajeni in radi ga vzdržujemo.
V Sloveniji velja pravilo, da je najboljša tista služba, ko si na položaju s katerega lahko vse druge izsiljuješ - medtem ko tebe nihče ne more! Te sorte službe so najbolje plačane in tudi najbolj iskane.
Krivdo nato pripišeš tistemu in tistim, ki se je po nekih družbenih pravilih ne morejo ubraniti, niti se ji izogniti. Če nihče ni v takšnem stanju, si pa takšen njihov status izmisliš, zato da jih vanj porineš. V ta položaj so nekateri v takšni družbi prisiljeni.
S Krivdo se ne moreš pogovarjati, se prepirati, ker je brez zavesti. Je pa z njo lahko manipulirati! Krivda te preprosto izsili.
Krivda je Tema. Krivda ni živo bitje, ki ga lahko v nekaj prepričaš. Z njo se ne moreš dogovarjati. Krivda je stanje! Krivda samo je.
Kot tema, je predsoba smrti in stanje večne začasnosti. Ne poneha, dokler je ne razrešiš.
Odgovornost je edina, ki nas lahko reši Krivde! Nič drugega ne more spraviti Krivde s Planeta, kot edino Odgovornost.
Če bi obstajalo še kaj drugega, bi jaz to že odkril. Pa ne obstaja.
Ne maramo biti Odgovorni, zato Krivdo ohranjamo. Raje smo krivi kot da smo Odgovorni. Raje obdržimo Krivdo, ker jo tako lahko zvalimo na druge. Nas ta ritual smo navajeni in radi ga vzdržujemo.
V Sloveniji velja pravilo, da je najboljša tista služba, ko si na položaju s katerega lahko vse druge izsiljuješ - medtem ko tebe nihče ne more! Te sorte službe so najbolje plačane in tudi najbolj iskane.
Krivdo nato pripišeš tistemu in tistim, ki se je po nekih družbenih pravilih ne morejo ubraniti, niti se ji izogniti. Če nihče ni v takšnem stanju, si pa takšen njihov status izmisliš, zato da jih vanj porineš. V ta položaj so nekateri v takšni družbi prisiljeni.
Nanj so obsojeni! Svojega položaja in vloge, ki sta jim namenjena, ne morejo spreminjati, ker opravljajo družbeno pomembno vlogo! So kot živali v klavnici in čakajo na zakol.
O njih bodo rekli: vemo, in žal nam je...
O njih bodo rekli: vemo, in žal nam je...
Grdo življenje je življenje živali za zakol, ampak nekdo pač mora umreti za višje cilje, za višje dobro!
Sistem potrebuje nemočne žrtve, s katerimi lahko manipulira pred javnostjo... To pred njo vzbuja strah, ubogljivost in strahospoštovanje.
Bolj so pompozne proslave – večji je strah v prebivalstvu!
Partizanske proslave, na katerih nori starci grozijo z orožjem, služijo natanko temu namenu.
Ti starci nam jasno in glasno sporočajo: če ne bo vse po naše, vas pobijemo!
Sistem potrebuje nemočne žrtve, s katerimi lahko manipulira pred javnostjo... To pred njo vzbuja strah, ubogljivost in strahospoštovanje.
Bolj so pompozne proslave – večji je strah v prebivalstvu!
Partizanske proslave, na katerih nori starci grozijo z orožjem, služijo natanko temu namenu.
Ti starci nam jasno in glasno sporočajo: če ne bo vse po naše, vas pobijemo!
To, da nikoli nihče od njih ni bil obsojen za zločine, ki so jih v preteklosti storili, pritrjuje temu, da lahko vse umore ponovijo kadarkoli se jim bo zahotelo ali zdelo potrebno.
Najprej nam vsadijo krivdo - z njo se v nas naseli strah! Krivda namreč po naravi stvari zahteva kazen.
Najprej nam vsadijo krivdo - z njo se v nas naseli strah! Krivda namreč po naravi stvari zahteva kazen.
Mi niti ne vemo česa vsega smo krivi, ampak nekaj bodo že našli, saj zato pa krivda obstaja.
Tako z nami manipulirajo.
Tako družba deluje, tako lahko režim ohrani oblast.
Pa to ne velja le za našo družbo - vsa EU zdaj deluje po enakem principu in ves svet, z ZDA vred! Privzgojena Krivda daje sadove!
Generacije so prepojene z njo. V njih je Krivda spravljena. In čaka!
Mladi so prisiljeni prevzemati zgodovinsko Krivdo - s katero, mimogrede - nimajo nič! In tako slavna Preteklost ni več njihova "svoboda" (ker za njo se junaška Preteklost predstavlja tistim, ki jo slavijo), ampak ječa.
Sedanjost tako postane "najemniško stanovanje", za katerega te generacije plačujejo mastno najemnino.
Smo podnajemniki svobode, ki jo plačujemo! Tisti, ki mora Svobodo plačevati, pa Prihodnosti sploh nima.
Svobodo so najeli, plačujejo jo (nekateri so vzeli kredit), ko pa z ostankom zaslužka, potem ko plačajo najemnino, ne morejo preživeti v tej tuji Sedanjosti, se šele zavedo, da niso sposobni pridelati več kot le za preživetje, za pokritje sprotnih stroškov bivanja na (tuji) Svobodi! Plačevati namreč moramo zasluge tistih, ki so nam "priborili" Svobodo po svoji meri!
Podnajemniki Življenja živimo življenje, ki ni naše temveč tuje, ker pripada drugim! Oni si ga lastijo.
Sposojeno življenje živimo za druge.
Mladi so prisiljeni prevzemati zgodovinsko Krivdo - s katero, mimogrede - nimajo nič! In tako slavna Preteklost ni več njihova "svoboda" (ker za njo se junaška Preteklost predstavlja tistim, ki jo slavijo), ampak ječa.
Sedanjost tako postane "najemniško stanovanje", za katerega te generacije plačujejo mastno najemnino.
Smo podnajemniki svobode, ki jo plačujemo! Tisti, ki mora Svobodo plačevati, pa Prihodnosti sploh nima.
Svobodo so najeli, plačujejo jo (nekateri so vzeli kredit), ko pa z ostankom zaslužka, potem ko plačajo najemnino, ne morejo preživeti v tej tuji Sedanjosti, se šele zavedo, da niso sposobni pridelati več kot le za preživetje, za pokritje sprotnih stroškov bivanja na (tuji) Svobodi! Plačevati namreč moramo zasluge tistih, ki so nam "priborili" Svobodo po svoji meri!
Podnajemniki Življenja živimo življenje, ki ni naše temveč tuje, ker pripada drugim! Oni si ga lastijo.
Sposojeno življenje živimo za druge.
Če je nekomu treba izkazovati hvaležnost, da smemo živeti po njegovih pravilih (ta nekdo je poleg diktatorja lahko tudi Bog!), se pravi izkazovati hvaležnost, da nam ga je "priboril", ga podaril, sploh dovolil da smemo živeti... mu lahko katerikoli Lucifer to pravico tudi vzame ali jo ukine.
Kajti tisti, ki si NAŠE Življenje prilasti - je LUCIFER! Kdorkoli je in za kogarkoli se ta trenutno predstavlja!
Pri nas nam svobodo jemljejo s tem, ko hudiču odrečemo hvaležnost z glasom na volitvah. In takrat nam naredijo pekel iz življenja! Hočejo nam pokazati, kako bi bilo, če nas ne bi oni "osvobajali".
****
Socializacija ali podružbljanje Odgovornosti se praviloma dogaja v družbah, kjer starši dogovorno, zaradi lenobe in splošne indoktrinacije prebivalstva ter zaradi zapletenosti življenjskega vzorca, ne opravljajo običajne vloge dobrih staršev.
Odrečejo se ji, in namesto tistega, kar bi jih naredilo za dobre starše, svojo starševsko skrb prevalijo na družbo, na državo. Že to kaže, da sami sebi ne zaupajo! Dvomijo vase, država pa jih še vzpodbuja pri tem. Vzpodbuja jih, naj vse tisto, kar bi sicer sami storili, prevalijo na inštitucije, ker je to bolje za njihove otroke. Starši, da niso dovolj dobri, ne zadoščajo svojim otrokom, da ti potrebujejo nekaj več...
Skratka, režim ljudi nagovarja, naj si ne zaupajo. Češ, da ljudje niso vredni zaupanja, in naj zato raje zaupajo režimu.
Nekoč sem slišal mamico, ki mi je rekla, da njen mož nikoli ne kopa njune male hčerkice, ker se jo boji videti golo ali se je dotakniti. Strah ga je, da ne bi kaj "narobe" naredil, kar to ne bi bilo "skladno" z veljavno psihološko doktrino o vzgoji otrok!
Oče se boji lastnega otroka - ga zato ne kopa! Ne dotakne se ga.
Pa kaj ta družba počne ljudem?! Kam to pelje?
To, kar počne družba z otroci danes ni starševstvo, je indoktrinacija.
S tem pa poneumljanje prebivalstva! Onesposabljanje starševske vloge je jedro manipulacije z ljudmi.
V bistvu pa je tako, da kadar država resnično želi pomagati otrokom, očetu in materi! Staršem naj torej omogoči življenje, v katerem lahko sama skrbita za svoje otroke. Skratka - naj staršev ne ovira pri tem, da so starši svojim otrokom!
Nekoč sem slišal mamico, ki mi je rekla, da njen mož nikoli ne kopa njune male hčerkice, ker se jo boji videti golo ali se je dotakniti. Strah ga je, da ne bi kaj "narobe" naredil, kar to ne bi bilo "skladno" z veljavno psihološko doktrino o vzgoji otrok!
Oče se boji lastnega otroka - ga zato ne kopa! Ne dotakne se ga.
Pa kaj ta družba počne ljudem?! Kam to pelje?
****
To, kar počne družba z otroci danes ni starševstvo, je indoktrinacija.
S tem pa poneumljanje prebivalstva! Onesposabljanje starševske vloge je jedro manipulacije z ljudmi.
V bistvu pa je tako, da kadar država resnično želi pomagati otrokom, očetu in materi! Staršem naj torej omogoči življenje, v katerem lahko sama skrbita za svoje otroke. Skratka - naj staršev ne ovira pri tem, da so starši svojim otrokom!
To je namreč tisto, kar zdaj počne; počne vse mogoče, da bi skrb za otroke podružbili in vse starševske naloge - socializirali (naredili za družbene). Nič ni treba pomagati, dovolj je - ne postavljati ovir, da si ljudje sami organizirajo svoje življenje na splošno, pa da imajo čas za to, ker zdaj ga nimajo.
Družinskega življenja (življenja družine) zdaj sploh ni.
Ko sem v osemdesetih letih delal v sosednjem mestu, ki je v Italiji, sem najprej opazil tole razliko med njihovim življenjem v kapitalizmu, in našim življenjem v socializmu:
Zaposlen moški je lahko sam vzdrževal svojo družino s svojo plačo. Pri nas oba delata, oba zaposlena čez glavo - pa ne moreta z dvema plačama čez mesec!
V tem konkretnem primeru je gospa imela visokošolsko diplomo, a se je odločila, da se bo raje posvečala družini. To ne pomeni, da je manj vredna, pomeni le, da gospodari doma in skrbi za družino!
V stari obnovljeni hiši, dva koraka čez skupno dvorišče, so živeli njegovi starši. Pri nas bi jih dali v dom za stare in potem plačevali vrtec in varstvo. V tem primeru so stari starši varovali otroke, ko sta gospod in gospa šla ven na koncert ali v kino.
Na počitnice so šli dvakrat na leto. Enkrat na morje in enkrat smučat.
Ko država nadomešča starše - staršem odvzame otroke! Otrokom pa starše in stare starše.
S tem, ko jih vzame otroka, vzame otroku dušo, in tako človek izgubi sled k sebi, do sebe, ne poveže se več s svojo zgodovino. Ne ve več, kaj se mu je zgodilo, da je takšen.
V resnici tako država pohablja otroke tako, da najprej pohabi starše.
S tem, ko jih vzame otroka, vzame otroku dušo, in tako človek izgubi sled k sebi, do sebe, ne poveže se več s svojo zgodovino. Ne ve več, kaj se mu je zgodilo, da je takšen.
V resnici tako država pohablja otroke tako, da najprej pohabi starše.
S tem prekine kontinuiteto zgodbe, v kateri Posledica izgubi stik z Vzrokom.
Starše spravi v situacijo, da z delom ne zaslužijo dovolj za svoje življenje, za življenje družine. Zakaj bi vzdrževana družina veljala za samostojno, če vzdrževana (zadolžena!) država to v principu ne more biti?!
Ker v socializmu delata oba, tako oče kot mati, pa še to ves čas, družine ni!
Država staršem prepreči navezovati kvalitetne stike z lastnimi otroci, nenazadnje stik očeta z materjo.
Starše spravi v situacijo, da z delom ne zaslužijo dovolj za svoje življenje, za življenje družine. Zakaj bi vzdrževana družina veljala za samostojno, če vzdrževana (zadolžena!) država to v principu ne more biti?!
Ker v socializmu delata oba, tako oče kot mati, pa še to ves čas, družine ni!
Država staršem prepreči navezovati kvalitetne stike z lastnimi otroci, nenazadnje stik očeta z materjo.
Tako pohabljenim staršem družba prevzame vlogo in zato človeštvo zdaj izgublja možnost postati družina, biti starši in stari starši.
Država se tačas obnaša, kot bi bila odgovorna za vse otroke in jih mora zato organizirano disciplinirati, ker da bo s tem "razbremenila" starše.
Vsaj odrasli del družbe to od države pričakuje. Torej - tisti, ki bi moral biti v prvi vrsti starši!
Posledično se Država tako tudi organizira. V bistvu pa vsi skupaj (z državo vred) organizirajo lastno NEČLOVEČNOST.
Država se tačas obnaša, kot bi bila odgovorna za vse otroke in jih mora zato organizirano disciplinirati, ker da bo s tem "razbremenila" starše.
Vsaj odrasli del družbe to od države pričakuje. Torej - tisti, ki bi moral biti v prvi vrsti starši!
Posledično se Država tako tudi organizira. V bistvu pa vsi skupaj (z državo vred) organizirajo lastno NEČLOVEČNOST.
Morajo jo organizirati (jo nadzorovati), sicer jih ta požre.
Birokracija je država, ki otroku reče: tako je kot ti mi ukažemo in nič drugače!
Odrasli pa, ki jih je vzgajala birokracija, so infantilni in neodgovorni, ne odgovarjajo za lastna dejanja in odločitve, ker jim niti ni treba. Nimajo komu!
Vprašanje je, če ste se sploh kdaj za kaj sami odločili, če se niso za vas odločile le vaše navade in so se infantilni starši ter še bolj infantilna družba, odločali za vas - namesto vas!
Birokracija je država, ki otroku reče: tako je kot ti mi ukažemo in nič drugače!
Odrasli pa, ki jih je vzgajala birokracija, so infantilni in neodgovorni, ne odgovarjajo za lastna dejanja in odločitve, ker jim niti ni treba. Nimajo komu!
Vprašanje je, če ste se sploh kdaj za kaj sami odločili, če se niso za vas odločile le vaše navade in so se infantilni starši ter še bolj infantilna družba, odločali za vas - namesto vas!
V tem primeru vse svoje obveze tedaj preprosto pripišemo kot izvirajoče iz države in zato od nje pričakujemo, da bo igrala vlogo naših staršev!
Starši teh "voditeljev" pa te svoje vloge niso obvladali, zato je sami ne morejo naprej posredovati.
Povelje te nove družbe je: družine ni!
Otroci so last Države; oče in mati sta - Država. Država opravlja starševsko vlogo bolje, na znanstveni podlagi, torej strokovno neoporečno...
Pravzaprav še bolj noro: Država naj bo starš 3 (starš 1 in starš 2 predata svoje dolžnosti staršu 3).
Ker je Država slab gospodar in ker starševstvo dojema kot "podjetje", sama zato slabo skrbi tudi za otroke in enako slabo skrbi za odrasle.
Ker je Država slab gospodar in ker starševstvo dojema kot "podjetje", sama zato slabo skrbi tudi za otroke in enako slabo skrbi za odrasle.
Dobro skrbeti za državljane pomeni pustiti jim, naj sami poskrbijo zase in za svojo družino (in družina znaje!). Dovolj je ne ovirati jih, pač pa jim omogočati živeti od svojega dela in svojih sposobnosti.
Socialistični odrasli so neodrasli "odrasli",
in so otročji, ker so vzgojeni z namenom, da bi bili - otročji!
Vzgojeni so ostati otročji, ker le tako lahko Država igra vlogo nad-staršev!
Najbolj otročje pa je to, da državljani razvoj takšnih dogodkov Državi sami dovolijo, sami to zahtevajo od Države.
Radi so otročji. Radi so odvisni od države. Radi so zadolženi in radi so ponosni! Pravzaprav so radi ponosno zadolženi.
Kar seveda ni čudno, saj nasedajo Državi, ki je zadolžena!
Proslavljajo in slavijo samostojnost, karkoli jim že pojem "samostojnosti" pomeni. V našem primeru, samostojnost večini državljanov pomeni "vzdrževano samostojnost".
To gre takole: Ti se greš samostojnega, nekdo drug te pa vzdržuje!
Za njimi kot kurja čreva lazijo njihovi lastni očitki, ki so očitki nesrečnih otrok svojim imaginarnim »staršem«. Ta skrita govorica izraža zamero, ki pravi:
» Mi to obvladamo bolje, mi to znamo - vi (nekdo, ki jim predstavlja avtoriteto slabih staršev, recimo kapitalizem) pa ne znate in nimate pojma!«
Nenazadnje je takšna zamera človeštva tudi Bogu!
Nenazadnje je takšna zamera človeštva tudi Bogu!
Mi to znamo - ti, Bog, pa nimaš pojma!
Zadnje čase je ta očitek vse bolj očiten.
In kako v moji Zavesti (ki je Moj Bog) ta človeški monolog oz. dialog z Bogom (in lastno Vestjo) poteka?
In kako v moji Zavesti (ki je Moj Bog) ta človeški monolog oz. dialog z Bogom (in lastno Vestjo) poteka?
Takole gre:
(Bog, meni):
(Bog, meni):
"Opazil sem da - kot človeštvo - zelo malo komunicirate z mano, in še manj se posvetujete z mano. Če sploh!
Ko imate 'žur', me niti ne pokličete zraven, samo ko vam gre močno za nohte, takrat prosite, Bog pomagaj...!
Kar praviloma pomeni: ubij tega, ubij onega, pokončaj ta narod, ubij vse naše sovražnike... ubij, ubij, ubij!
Kar praviloma pomeni: ubij tega, ubij onega, pokončaj ta narod, ubij vse naše sovražnike... ubij, ubij, ubij!
- vmes med takšnimi trenutki, pa - nič!
Vmes, ko je še čas, da bi sebe lahko spoznali globlje in se videli v dušo, v lastno Željo... vmes tega ne delate, ker nočete nič vedeti o svojih globinah (pa jih imate!), pa tudi odgovorni ne želite biti za svojo Željo. Takrat raje čakate name, da bodo stvari postale skoraj nepopravljive, da bo nepopravljivo hudo, in tedaj me boste poklicali naj urejujem svet za vas, vas maščujem, nekoga ubijem... po naročilu in vam tako spravim težavo z vratu.
Nekateri ste medtem že ugotovili, da je to zame "Sophie's choice"!
Kako naj Oče ubije enega otroka, da bi zavaroval drugega? Kako naj zavarujem ene otroke pred drugimi, ki so prav tako moji otroci?
Vmes, ko je še čas, da bi sebe lahko spoznali globlje in se videli v dušo, v lastno Željo... vmes tega ne delate, ker nočete nič vedeti o svojih globinah (pa jih imate!), pa tudi odgovorni ne želite biti za svojo Željo. Takrat raje čakate name, da bodo stvari postale skoraj nepopravljive, da bo nepopravljivo hudo, in tedaj me boste poklicali naj urejujem svet za vas, vas maščujem, nekoga ubijem... po naročilu in vam tako spravim težavo z vratu.
Nekateri ste medtem že ugotovili, da je to zame "Sophie's choice"!
Kako naj Oče ubije enega otroka, da bi zavaroval drugega? Kako naj zavarujem ene otroke pred drugimi, ki so prav tako moji otroci?
Res je, Jaz sem svet ustvaril - toda vi ga delate!
In kje sploh naj začnem ubijati, s kom naj potem nadaljujem, ker vi se pač ne boste ustavili s tem, komu naj željo najprej izpolnim!? Kje, pri kom, naj se ustavim? Kje naj končam in kje se to sploh konča!?
Midva z Mater(i)jo dolgo nisva imela urejenih vseh najinim sporov. Imela sva stare nesporazume, ki sva jih zanemarjala. Dolgo si bili nerešeni, zdaj pa se vsi najini spori kot nekakšno najino prekletstvo kažejo v vas in v vaših sporih!
Vi ste najino ogledalo.
Ko česa nisva hotela videti, ko si nisva hotela priznati... je bilo čisto dovolj pogledati k vam, in tedaj bi nama moralo postati jasno, da sva si za to sama kriva, ker sva midva to spodbudila.
In kje sploh naj začnem ubijati, s kom naj potem nadaljujem, ker vi se pač ne boste ustavili s tem, komu naj željo najprej izpolnim!? Kje, pri kom, naj se ustavim? Kje naj končam in kje se to sploh konča!?
Midva z Mater(i)jo dolgo nisva imela urejenih vseh najinim sporov. Imela sva stare nesporazume, ki sva jih zanemarjala. Dolgo si bili nerešeni, zdaj pa se vsi najini spori kot nekakšno najino prekletstvo kažejo v vas in v vaših sporih!
Vi ste najino ogledalo.
Ko česa nisva hotela videti, ko si nisva hotela priznati... je bilo čisto dovolj pogledati k vam, in tedaj bi nama moralo postati jasno, da sva si za to sama kriva, ker sva midva to spodbudila.
Morala bi bila razumeti lastno vpletenost v vse vaše tegobe. A ker sva si bila v laseh, si tega nisva znala tako razložiti.
Vse v vas je govorilo o najini neposredni vpletenosti v vaše težave, midva pa tega nisva videla, nisva razumela! Nihče nama ni povedal, nihče nama tega ni pomagal razvozlati. Le kdo bi nama pa lahko!?
Nisva že takoj od Začetka razumela vloge Manifestacije in zakaj se v njej ponavljajo vedno iste težave. Največkrat sva preprosto mislila, da bodo same izginile, za nekatere sva menila, da jih sploh ni. Napak nisva dojemala kot najinih napak, in vendar so bile najine! In tudi zdaj so vaše napake predvsem najine!
A ker nihče ne more biti otrok vse življenje..., tudi Bog ne more večno ostati "otrok"! Ne more se v nedogled obnašati neodgovorno, kot otrok!
Enako kot za Boga - velja za človeštvo!
Nisva že takoj od Začetka razumela vloge Manifestacije in zakaj se v njej ponavljajo vedno iste težave. Največkrat sva preprosto mislila, da bodo same izginile, za nekatere sva menila, da jih sploh ni. Napak nisva dojemala kot najinih napak, in vendar so bile najine! In tudi zdaj so vaše napake predvsem najine!
A ker nihče ne more biti otrok vse življenje..., tudi Bog ne more večno ostati "otrok"! Ne more se v nedogled obnašati neodgovorno, kot otrok!
Enako kot za Boga - velja za človeštvo!
Moj Bog pravi takole:
"Čas je, da postanete Odgovorni! Jaz odgovarjam za svoje napake, vi boste pa za vaše! Vsakemu svoje.
V svoj zagovor, kot Oče Vsega (tistega, ki je na koncu Odgovoren za VSE!), lahko povem, da Bog pač ni imel staršev, ki bi mu povedali, kaj je prav in kaj narobe.
V tem primeru nama z Materjo Vsega v Vesolju tedaj nihče ni pomagal! Zdaj pa - človeštvo predstavlja najine starše - vi ste najini starši!"
"Čas je, da postanete Odgovorni! Jaz odgovarjam za svoje napake, vi boste pa za vaše! Vsakemu svoje.
V svoj zagovor, kot Oče Vsega (tistega, ki je na koncu Odgovoren za VSE!), lahko povem, da Bog pač ni imel staršev, ki bi mu povedali, kaj je prav in kaj narobe.
V tem primeru nama z Materjo Vsega v Vesolju tedaj nihče ni pomagal! Zdaj pa - človeštvo predstavlja najine starše - vi ste najini starši!"
"Kadar nisem hotel poslušati Materinih opozoril, sem s tem pravzaprav prezrl pomen Manifestacije, ki jo je Mati ustvarila prav zato, da vanjo shranjuje Resnico. Da ta ostane.
Ko rečem "Resnico", s tem imam v mislih tisti Logos, ki je vedno ohranjal - ne le enak, pač pa ISTI - Namen! Tistega, ki je v Začetku ustvarjal."
"Kako zelo pomembno je bilo ustvariti Manifestacijo, da ta odseva notranje življenje Vesolja v obliki, ki jo je nemogoče zanikati.Tu prevzamem Odgovornost Očeta: MENI se ni mogoče odreči se tega, kar sva z Materjo bila ustvarila v Zasčetku! To velja tudi za vse ustvarjeno Življenje.
Sama skupaj z vašo Materjo prevzemava tudi Odgovornost za Željo, ki je sprožila proces ustvarjanja, kajti Želja = Mati Vsega v Vesolju! Tega ni mogoče zanikati.
Tale, recimo temu racionalizacija, se je v tej obliki bila sposobna izraziti šele kasneje, saj sva se z vašo Materjo učila iz izkušenj."
"Včasih mora Srce (otrok) brcniti Očeta v piščal, da se tudi Oče zave te Resnice! (namreč, Resnice, da se VSI učimo iz izkušenj, tudi Jaz!)
S tem, ko sem preziral izkušnjo v Manifestaciji (pravzaprav sem ji izogibal), ko sem se bal ujetosti v Materijo, sem posledično preziral tudi lastno Telo!
S tem, ko sem preziral izkušnjo v Manifestaciji (pravzaprav sem ji izogibal), ko sem se bal ujetosti v Materijo, sem posledično preziral tudi lastno Telo!
Tu sem prezrl lasten Logos in s tem logiko ustvarjanja in logiko razvoja čustev in misli!
V Telesu nisem videl "zapisa" Stvarstva, nisem opazil beležke vseh odnosov v Stvarstvu in Vesolju, nisem opazil matrice, ki je vsebovala popolnoma VSE znanje Vesolja tako, da ga je utelešala! Varovala je tisto, kar se bo šele kasneje pokazalo za največjo vrednost (srce mojega srca!) pri ohranjanju Življenja v Vesolju, čudeža, ki se ga vsi lahko dotaknemo in ki se nas dotika s tem, ko živi iz sebe!"
"Ko sem se odrekel lastnemu Telesu, sčasoma nisem več "bral" Materije (Matere), nisem več bral Materine Volje, in zaradi tega osnovnega mojega nezaupanja, nisem več imel neposrednega dostopa do znanja, ki ga ima Telo, in ki ga je vedno imelo Telo. Nisem opazil, da je to MOJE Telo, obnašal sem se, kot da se me to ne tiče, kot bi to ne bilo MOJE znanje!"
"Njena Volja je bila zaradi tega v Materiji ovirana, počasi pa sploh negibljiva. Sprva le ujeta in zato manj oz. trda in težko gibljiva. Nato pa je postajala popolnoma negibna, skoraj "mrtva"!
V Telesu nisem videl "zapisa" Stvarstva, nisem opazil beležke vseh odnosov v Stvarstvu in Vesolju, nisem opazil matrice, ki je vsebovala popolnoma VSE znanje Vesolja tako, da ga je utelešala! Varovala je tisto, kar se bo šele kasneje pokazalo za največjo vrednost (srce mojega srca!) pri ohranjanju Življenja v Vesolju, čudeža, ki se ga vsi lahko dotaknemo in ki se nas dotika s tem, ko živi iz sebe!"
"Ko sem se odrekel lastnemu Telesu, sčasoma nisem več "bral" Materije (Matere), nisem več bral Materine Volje, in zaradi tega osnovnega mojega nezaupanja, nisem več imel neposrednega dostopa do znanja, ki ga ima Telo, in ki ga je vedno imelo Telo. Nisem opazil, da je to MOJE Telo, obnašal sem se, kot da se me to ne tiče, kot bi to ne bilo MOJE znanje!"
"Njena Volja je bila zaradi tega v Materiji ovirana, počasi pa sploh negibljiva. Sprva le ujeta in zato manj oz. trda in težko gibljiva. Nato pa je postajala popolnoma negibna, skoraj "mrtva"!
Zato imamo materijo za neživo!"
"Lastno Telo (in to mi gre zelo težko z jezika!) sem imel za svojega sovražnika, za nevarnega tekmeca... namesto za svojega največjega zaveznika, kar v resnici je!
Imel sem ga za nekoga, ki bi me rad izrinil iz mojega Stvarstva, mi ugrabil Mater Vsega v Vesolju, ki je moja edina prava družica, moja žena, moja partnerka, moja najdražja, ljubljena, oboževana...
Karkoli si že zdaj mislite o tem, o meni (s svojim mnenjem se kar sami srečujte in opravite z njim pri sebi, skupaj s svojimi starši in svojimi dragimi... ker ponavljate MOJ vzorec!) - pa zdaj k sreči ni več tako!
"Lastno Telo (in to mi gre zelo težko z jezika!) sem imel za svojega sovražnika, za nevarnega tekmeca... namesto za svojega največjega zaveznika, kar v resnici je!
Imel sem ga za nekoga, ki bi me rad izrinil iz mojega Stvarstva, mi ugrabil Mater Vsega v Vesolju, ki je moja edina prava družica, moja žena, moja partnerka, moja najdražja, ljubljena, oboževana...
Karkoli si že zdaj mislite o tem, o meni (s svojim mnenjem se kar sami srečujte in opravite z njim pri sebi, skupaj s svojimi starši in svojimi dragimi... ker ponavljate MOJ vzorec!) - pa zdaj k sreči ni več tako!
Moje Telo in Jaz, ki sem spiritualni del Boga, sva zdaj skupaj!
Učiva se eden pri drugem in drug od drugega in prav kmalu bo Mati zopet imela tisti položaj na prestolu, ki ji pripada. Ta ji je bil po moji krivdi nasilno odvzet oz. preprečen, pravica do njega pa zanikana, dokler se ji ni sama odrekla in sprejela nase vso Krivdo, za vse kar je v Vesolju narobe.
Mati VSEGA v Vesolju je Kraljica VSEGA, predvsem pa Življenja, ki ga je ustvarila."
"Težav je veliko, brez vas jih ne bova rešila (brez vas jih niti nočeva rešiti!), vi ste tudi vzrok da jih zdaj rešujeva...). Naj vas spomnim, da ste kot človeštvo vi najini starši, ker drugih nisva imela!"
"Vi pa vseh vaših nakopičenih težav, brez najinega vodstva, in ne da bi naju poslušali, sami tudi ne boste znali rešiti!
Zdaj je to jasno meni, ki sem vaš Oče, in Njej, ki je vaša (in hkrati tudi moja!) Mati.
Zdaj imava jasen pogled na vse vas, na Stvarstvo, na našo skupno prihodnost (ki ji ni konca!) in na najino so-udeležbo pri vseh vaših sporih, ki jih ne znate rešiti.
Ne zanikava najine odgovornosti... prav nasprotno! Toda zdaj nisva več kriva, pač pa - Odgovorna! Vidiva najino vlogo in se zavedava najine Odgovornosti. Zato bi rada, da tudi vi zdaj sprejmete svojo odgovornost in pozabite na Krivdo!
Učiva se eden pri drugem in drug od drugega in prav kmalu bo Mati zopet imela tisti položaj na prestolu, ki ji pripada. Ta ji je bil po moji krivdi nasilno odvzet oz. preprečen, pravica do njega pa zanikana, dokler se ji ni sama odrekla in sprejela nase vso Krivdo, za vse kar je v Vesolju narobe.
Mati VSEGA v Vesolju je Kraljica VSEGA, predvsem pa Življenja, ki ga je ustvarila."
"Težav je veliko, brez vas jih ne bova rešila (brez vas jih niti nočeva rešiti!), vi ste tudi vzrok da jih zdaj rešujeva...). Naj vas spomnim, da ste kot človeštvo vi najini starši, ker drugih nisva imela!"
"Vi pa vseh vaših nakopičenih težav, brez najinega vodstva, in ne da bi naju poslušali, sami tudi ne boste znali rešiti!
Zdaj je to jasno meni, ki sem vaš Oče, in Njej, ki je vaša (in hkrati tudi moja!) Mati.
Zdaj imava jasen pogled na vse vas, na Stvarstvo, na našo skupno prihodnost (ki ji ni konca!) in na najino so-udeležbo pri vseh vaših sporih, ki jih ne znate rešiti.
Ne zanikava najine odgovornosti... prav nasprotno! Toda zdaj nisva več kriva, pač pa - Odgovorna! Vidiva najino vlogo in se zavedava najine Odgovornosti. Zato bi rada, da tudi vi zdaj sprejmete svojo odgovornost in pozabite na Krivdo!
Midva sprejmeva Odgovornost, ker predstavljava Prve Starše, in z njimi pra-vzorec, ki ste mu sledili, v dobrem in slabem."
"Še nekaj o moji razpoznavnosti med vami!
Tisti, ki menijo, da Bog ni Vest - pravzaprav zelo malo vedo o Bogu in še manj o svojih lastnih resničnih namenih.
Nekateri so Vest (ki je Zavest) preprosto izbrisali iz sebe, ker je z Vestjo težko živeti! In so s tem na vse načine poskušali odstraniti Boga iz sebe.
"Še nekaj o moji razpoznavnosti med vami!
Tisti, ki menijo, da Bog ni Vest - pravzaprav zelo malo vedo o Bogu in še manj o svojih lastnih resničnih namenih.
Nekateri so Vest (ki je Zavest) preprosto izbrisali iz sebe, ker je z Vestjo težko živeti! In so s tem na vse načine poskušali odstraniti Boga iz sebe.
Ob prazniku Svete Družine, kar Božič vsekakor je, bi nekateri radi izbrisali Božjo Družino iz človeškega spomina, zdaj pa vzporedno s tem to počno tudi še človeško družino. Pri tem gre za ukinitev Družine in brisanje družinskega vzorca iz spomina človeškega občestva.
Še dobronamerno opozorilo: Nikar ne jezite Matere!
Božja Družina je zdaj skupaj in podpira Mater Vsega v Vesolju!
Storila bo vse, kar bo Mati hotela."
"Ko sem rekel: zgodi naj se Moja Volja, sem s tem imel v mislih Mater Vsega v Vesolju! Ona je namreč MOJA Volja!
V Vesolju ni sile, ki bi nas zdaj razdvojila.
Še dobronamerno opozorilo: Nikar ne jezite Matere!
Božja Družina je zdaj skupaj in podpira Mater Vsega v Vesolju!
Storila bo vse, kar bo Mati hotela."
"Ko sem rekel: zgodi naj se Moja Volja, sem s tem imel v mislih Mater Vsega v Vesolju! Ona je namreč MOJA Volja!
V Vesolju ni sile, ki bi nas zdaj razdvojila.
Če bi pa raje vlekli vrv, kot da verjamete na besedo - bomo pa vlekli vrv!"
To zamero, ta socializem, ki je socializem socializacije osebnih nalog in spopadanja s težavami - zdaj Socializem poriva pod nos Kapitalizmu, češ ti ne skrbiš dovolj za nas! (... kar ni povsem res, saj Kapitalizem prek posojil, ki jih naredi Socializem, ta socializem tudi vzdržuje!)
V bistvu je običajna poza Socializma tale:
Vi nam samo dajte denar, mi že sami vemo kaj bomo z njim! Ni nam treba govoriti o tem, kako naj živimo, saj znamo sami živeti...
Ali z bolj direktnimi besedami:
Dajte mi dobrega kurca, pa vam pokažem kako se fuka (tole je praktično rezime Marxovega in Engelsovega Velikega Manifesta!).
V resnici to isto zamero kaže človeštvo svojim Prvim Staršem, Bogu Očetu in Materi Vsega v Vesolju!
Sporoča jima: Pojma nimata! Vidva nič ne znata… Mi znamo in zdaj vam bomo pokazali, kako se to dela...
Socializem je socializacija VSEGA, najbolj pa Odgovornosti! Ko do skrajnosti socializiraš še Odgovornost, tedaj nastopi vladavina Neodgovornosti.
Dokapitalizacija bank je ena taka oblika družbene (podružbljene individualne) Odgovornosti, in je zato sama po sebi Neodgovornost preprosto zato, ker to sme biti! Ko zanikamo Odgovornost, se ta manifestira kot izguba, in potem Država potrebuje le še "grešnike" (krivca), ki jih bo preganjala.
****
To zamero, ta socializem, ki je socializem socializacije osebnih nalog in spopadanja s težavami - zdaj Socializem poriva pod nos Kapitalizmu, češ ti ne skrbiš dovolj za nas! (... kar ni povsem res, saj Kapitalizem prek posojil, ki jih naredi Socializem, ta socializem tudi vzdržuje!)
V bistvu je običajna poza Socializma tale:
Vi nam samo dajte denar, mi že sami vemo kaj bomo z njim! Ni nam treba govoriti o tem, kako naj živimo, saj znamo sami živeti...
Ali z bolj direktnimi besedami:
Dajte mi dobrega kurca, pa vam pokažem kako se fuka (tole je praktično rezime Marxovega in Engelsovega Velikega Manifesta!).
V resnici to isto zamero kaže človeštvo svojim Prvim Staršem, Bogu Očetu in Materi Vsega v Vesolju!
Sporoča jima: Pojma nimata! Vidva nič ne znata… Mi znamo in zdaj vam bomo pokazali, kako se to dela...
Socializem je socializacija VSEGA, najbolj pa Odgovornosti! Ko do skrajnosti socializiraš še Odgovornost, tedaj nastopi vladavina Neodgovornosti.
****
Dokapitalizacija bank je ena taka oblika družbene (podružbljene individualne) Odgovornosti, in je zato sama po sebi Neodgovornost preprosto zato, ker to sme biti! Ko zanikamo Odgovornost, se ta manifestira kot izguba, in potem Država potrebuje le še "grešnike" (krivca), ki jih bo preganjala.
S tem naraste dolg države in ta postane sčasoma prevelik, da bi ga sploh bilo mogoče poplačati. Tako, kot je pri razbitju atoma stranski produkt smrtna radiacija, je v tem primeru posledica pojav občutka nemoči (v bistvu pa izguba samozavesti) pri posamezniku. Pri podružbljanju odgovornosti (podružbljena odgovornost je poem je ne-odgovornost, kar je tudi namen). Prizadet je ves narod, kot en organizem! Krivda je nedoločljiva in zato ne more postati Odgovornost!
Intelektualna zmešnjava ima za posledico, da Krivdo nosi Telo! (tu je Telo mišljeno v vseh svojih pojavnih oblikah). Zato Intelekt "leti", medtem ko se Telo plazi pod bremenom.
Skupni dolg se socializira v drastičen padec standarda celotnega prebivalstva. Pri tem da nihče natančno več ne ve, "kdo je za to kriv".
Ko usahne vir za napajanje takšne združbe, ki sebe ne zna organizirati na način, da lahko vsi solidno živijo od dela svojih rok in pameti, se pravi da ljudje od ustvarjanja in s tem od lastne »proizvodnje« denarja, niso zmožni preživeti, ker ga ne znajo ustvariti - se v tako kratkem času ne morejo sprijazniti z resnico.
Zablodam je težko pobegniti, slej ko prej te dohitijo!
Skupni dolg se socializira v drastičen padec standarda celotnega prebivalstva. Pri tem da nihče natančno več ne ve, "kdo je za to kriv".
Ko usahne vir za napajanje takšne združbe, ki sebe ne zna organizirati na način, da lahko vsi solidno živijo od dela svojih rok in pameti, se pravi da ljudje od ustvarjanja in s tem od lastne »proizvodnje« denarja, niso zmožni preživeti, ker ga ne znajo ustvariti - se v tako kratkem času ne morejo sprijazniti z resnico.
Zablodam je težko pobegniti, slej ko prej te dohitijo!
Resnica pa je ta, da ni več možno na hitro nadomestiti zapravljenega časa, zapravljenega znanja in zapravljenih priložnosti za učenje in ustvarjanje. Resnica je, da bo treba daljše časovno obdobje posvetiti učenju, pridobivanju znanja in izkušenj, v to investirati čas in denar (lastni denar!) in pri tem ves čas delati.
Ta država je v ljudeh ubila njihovo sposobnost skrbeti za lastno življenje in življenje otrok. To je, z eno besedo: socializem!
Najprej sistem ubije Lastno Voljo v ljudeh, in ko jo povsem iztrebi, nadaljuje s fizičnim ubijanjem ljudi. Kot smo to videli v SFRJ, ob razpadu sistema.
Zadolževanje je moderen način zasužnjevanja človeka. Dolg je veriga z železno kroglo.
Z dolgovi, postane končni cilj Socializma - vojna proti upnikom.
Vojna je pravzaprav vedno dobrodošla zaradi ustvarjanja splošnega kaosa, ki ga oni imajo za »reset«) in brisanja sledi za sabo. S tem pa je jasno - le kaj drugega! - brisanje Odgovornosti!
Pri obračunu dolžnikov z upniki velja pravilo, da so zunanji dolgovi države VEDNO enaki vsoti notranjih dolgov v državi.
Razlika je le v tem, da zunanji dolg lahko odplačaš z denarjem (če ga znaš zaslužiti z delom) medtem, ko se notranji dolgovi na Balkanu (balkanske manire!) poravnavajo z rezanjem vratov, posiljevanjem, množičnimi poboji, preganjanjem in izseljevanjem.
Potem pa se po vojni, po vsem klanju, saga ponovi od začetka, vključno z zadolževanjem!
Slovenija zdaj ponavlja isto, kar so komunisti povzročili v SFRJ.
Isti ljudje (dobesedno isti!) ubirajo enake poti, ker jim nihče ni preprečil, da ne bi tega ponovili. Zakaj bi potem spreminjali taktiko, če jim stara taktika še vedno uspeva!?
Ker jih nihče ne ustavi, bodo to ponavljali in rezultat bo vedno enak. Razlika je le v tem, da bodo pri naslednjih poskusih na dno potegnili s sabo še več ljudi. Vedno več.
Znaki, ki napovedujejo kaj se bo zgodilo ob nadaljevanju istega sistema, kažejo da so že zdaj upniki opeharjeni. A s to razliko - da so zdaj še živi! To je pa tudi edini profit, ki ga lahko potegnejo iz svojega odnosa z dolžniki.
Dokler se ne bodo upirali - bodo živeli!
Socializem je socializacija Odgovornosti, in to na način, da tisti, ki vodijo državo (v našem primeru so to komunisti), fragmentirajo odgovornost na infinitezimalno majhne fragmente, na delce, ki sami po sebi nič ne pomenijo in se jih ne da več razpoznati. Tedaj ne vemo več, kam spadajo.
Potem s relativiziranjem lastnih napak in Stvarnosti, ki napake manifestira, najdeš druge krivce za to stanje. Takšne, ki pri povzročanju napak niso imeli nič zraven.
To pa je tudi namen!
Predvsem pa se vsi obnašajo, kot bi ne vedeli eden za drugega in se zavedali, da so del neke celote. Čeprav so vsi fragmenti vodeni centralno in iz istega centra moči, ki upravlja z njimi - že sami fragmenti negirajo celoto! Pravijo, da imajo svojo voljo in zato svobodni pri odločanju. Z drugimi besedami: obnašajo se, kot da nikamor ne spadajo. Kar imenujejo "svoboda".
V resnici režim sam deluje tako, da Odgovornost fragmentira v delce, ki so tako majhni oz. dovolj majhni, da ne bolijo (pre)več.
Predvsem pa se vsi obnašajo, kot bi ne vedeli eden za drugega in se zavedali, da so del neke celote. Čeprav so vsi fragmenti vodeni centralno in iz istega centra moči, ki upravlja z njimi - že sami fragmenti negirajo celoto! Pravijo, da imajo svojo voljo in zato svobodni pri odločanju. Z drugimi besedami: obnašajo se, kot da nikamor ne spadajo. Kar imenujejo "svoboda".
V resnici režim sam deluje tako, da Odgovornost fragmentira v delce, ki so tako majhni oz. dovolj majhni, da ne bolijo (pre)več.
Bolijo pa ne zato, ker so takšni, fragmentirani, preveč oddaljeni od vzrokov in so zato neprepoznavni. Videti je, kot bi bili sami zase, kot bi vsak od njih bil le zase odgovoren in sam sebi dovolj.
Lahko bi se vprašali o tem, kaj jih je "rodilo"?
Mentaliteta Slovencev in Mitologija, ki vzdržuje režim oblasti, je sestavljena iz prav takšnih fragmentov celote. Bistveno pa je, da ostanejo fragmenti neprepoznavni in v resnici obstajajo samo v »pravljici«, ki jo sistem pripoveduje o sebi v osnovni šoli. Tako ohranja mit o svoji pomembnosti.
Na koncu teh fragmentov ni ničesar podobnega Odgovornosti, ampak to kar ostane, samo sebi nadene naslov "nacionalni interes".
Lahko bi se vprašali o tem, kaj jih je "rodilo"?
Mentaliteta Slovencev in Mitologija, ki vzdržuje režim oblasti, je sestavljena iz prav takšnih fragmentov celote. Bistveno pa je, da ostanejo fragmenti neprepoznavni in v resnici obstajajo samo v »pravljici«, ki jo sistem pripoveduje o sebi v osnovni šoli. Tako ohranja mit o svoji pomembnosti.
Na koncu teh fragmentov ni ničesar podobnega Odgovornosti, ampak to kar ostane, samo sebi nadene naslov "nacionalni interes".
Zavije se (zapakira) v ponos, na paketu piše: ravnaj skrajno previdno...!
To se nam potem ponuja kot »patriotizem«, ki je sam po sebi nedotakljiv. Ima se za darilo, kateremu ne smeš reči ne, pa tudi odpreti ga ne smeš!
V normalni državi, v kateri vlada PRAVO, bi to imenovali kriminal. Ker tudi je.
Pri imamo to za ponos, za nacionalni interes, ki ga je treba varovati... še drugi bi temu rekli nesramnost.
Smo samostojni in zadolženi, in smo ponosni da smo zadolženi.
Ponosni smo, da smo tem "pokvarjenim kapitalistom" izmaknili denar, ki itak nikoli ni bil njihov. Sicer je pa pokvarjen vsak, ki se nam ne pusti nategovati...
Za dejanja, ki jim navadni ljudje rečejo lopovščina, in bi nas jih moralo biti sram, smo iznašli nov izraz: "revolucija".
Pri nas je na delu ta politična alkimija, ki iz česarkoli lahko naredi karkoli!
V ponos in patriotizem zavita »Neodgovornost« (socializem), nikogar več ne boli, in tako za Odgovornostjo nihče več ne zboli.
Kjer Odgovornosti ni, vlada Krivda!
S Krivdo je lahko manipulirati. Zato jo vedno nekdo vzdržuje pri življenju.
Operacija "ukinjanja Odgovornosti" je trenutno v polnem teku povsod po svetu in ta ne mine brez stranskih učinkov. Produkt takega početja je kopičenje Krivde, ki je prav zaradi tega, ker je nihče noče sprejeti (nihče ji noče biti oče!), zato potisnjena v območje nezavednega. Krivda preživi v nezavestnem stanju! Je vedno prisotna in pazi na vse, kar bi jo lahko ogrozilo. Ogrozilo bi jo tako, da bi jo spravilo v bližino zavesti!
To se nam potem ponuja kot »patriotizem«, ki je sam po sebi nedotakljiv. Ima se za darilo, kateremu ne smeš reči ne, pa tudi odpreti ga ne smeš!
V normalni državi, v kateri vlada PRAVO, bi to imenovali kriminal. Ker tudi je.
Pri imamo to za ponos, za nacionalni interes, ki ga je treba varovati... še drugi bi temu rekli nesramnost.
Smo samostojni in zadolženi, in smo ponosni da smo zadolženi.
Ponosni smo, da smo tem "pokvarjenim kapitalistom" izmaknili denar, ki itak nikoli ni bil njihov. Sicer je pa pokvarjen vsak, ki se nam ne pusti nategovati...
Za dejanja, ki jim navadni ljudje rečejo lopovščina, in bi nas jih moralo biti sram, smo iznašli nov izraz: "revolucija".
Pri nas je na delu ta politična alkimija, ki iz česarkoli lahko naredi karkoli!
V ponos in patriotizem zavita »Neodgovornost« (socializem), nikogar več ne boli, in tako za Odgovornostjo nihče več ne zboli.
Kjer Odgovornosti ni, vlada Krivda!
S Krivdo je lahko manipulirati. Zato jo vedno nekdo vzdržuje pri življenju.
Operacija "ukinjanja Odgovornosti" je trenutno v polnem teku povsod po svetu in ta ne mine brez stranskih učinkov. Produkt takega početja je kopičenje Krivde, ki je prav zaradi tega, ker je nihče noče sprejeti (nihče ji noče biti oče!), zato potisnjena v območje nezavednega. Krivda preživi v nezavestnem stanju! Je vedno prisotna in pazi na vse, kar bi jo lahko ogrozilo. Ogrozilo bi jo tako, da bi jo spravilo v bližino zavesti!
Tega ne prenese; ne prenese, da bi jo kdo povezoval z Odgovornostjo, groza jo je Odgovornosti!
Kljub temu je tudi Nezavedno samo oblika zavesti!
Kljub temu je tudi Nezavedno samo oblika zavesti!
Le da je ta zvrst »zavesti« - nezavest, ker ne prebiva v glavi, od koder bi lahko prispela bliže k zavesti (torej - k sebi!). Bolje povedano, zavest podzavesti navadno ne sprejme informacij v njeni surovi (emocionalni) obliki, ker ne sprejema Odgovornosti za vse tisto, kar Telo sicer - v vsakem primeru! - nosi, ker mora nositi, prenašati, ohranjati. Telo samo to počne!
To dela Telo talca v svojem lastnem (materialnem!) svetu. Za igračo v rokah brezumnega in brezsrčnega Intelekta, ločenega od lastnega Telesa, ki zanj, za njegovo stanje, ne prevzema nobene odgovornosti.
Napaka ni nastala šele tu na Zemlji, napaka izvira iz Nebes.
Tisto, kar se od vsebine v pod-zavesti uspe prebiti do možganov, je po poti neka na hitro obdelana varianta, olepšana in kracljana, če ne, je samo preprosta môra! In s tem, ko je polepšana, iz resnice nastane - Mitologija.
Napaka ni nastala šele tu na Zemlji, napaka izvira iz Nebes.
Tisto, kar se od vsebine v pod-zavesti uspe prebiti do možganov, je po poti neka na hitro obdelana varianta, olepšana in kracljana, če ne, je samo preprosta môra! In s tem, ko je polepšana, iz resnice nastane - Mitologija.
V Mitologiji pa so spravljeni vsi zmaji in vse pošasti preteklosti, ki jih (v pravljici) junak mora premagati.
Niso pa ti liki začeli kot zmaji in pošasti. Strahovi so samo dogodki, ki jih nihče ni posvojil in jih imel za svoje. Zdaj ostajajo zmaji in pošasti, ki jim še vedno nihče noče biti oče, nihče noče prevzeti odgovornosti zanje.
Če komu tesnilo na pokrovu, ki tišči to môro dol spušča, in zato teh pošasti ne more več varno tiščati v podzavesti, si kupi tablete in potem mu pomirjevala pomenijo novo »tesnilo«.
Bolečina tako ne pogleda ven iz varne Teme podzavesti.
A to premirje ni stalno. Treba ga je obnavljati z vedno novimi tesnili (narodni ponos, alkohol, droge, zdravila...) gotovo pa nas to stane precej denarja in živcev. Poleg tega je začasno. Potem je treba ponavljati in po potrebi povečevati odmerke.
Halloween je enodnevni izlet zmajev in pošasti iz Preteklosti!
A to premirje ni stalno. Treba ga je obnavljati z vedno novimi tesnili (narodni ponos, alkohol, droge, zdravila...) gotovo pa nas to stane precej denarja in živcev. Poleg tega je začasno. Potem je treba ponavljati in po potrebi povečevati odmerke.
Halloween je enodnevni izlet zmajev in pošasti iz Preteklosti!
Če imaš Halloween vsak dan, potem pač greš k zdravniku in te tam napolnijo s pomirjevali. Praznik čarovnic, pošasti in zmajev ne more biti vsak dan. Lahko je samo na njihov praznik!
Ne moreš denimo biti Santa Claus za Halloween, ker to ni primerno.
Skratka, pri dohtarju ti zamenjajo tesnila na pokrovu da tišči Grozo dol, in od tam navzgor nič ne pušča.
Ne moreš denimo biti Santa Claus za Halloween, ker to ni primerno.
Skratka, pri dohtarju ti zamenjajo tesnila na pokrovu da tišči Grozo dol, in od tam navzgor nič ne pušča.
****
Krivda ni Zavest. Krivda je Tema.
Vprašanje, ki se tu postavlja je: ali ohranja Krivda v družbi kjer igra zdaj glavno vlogo (kot Gary Cooper v filmu Komu zvoni) sploh še kakšen stik z lastnim Vzrokom?
Kje pa! Saj ni tam zato, da bi imela vzrok! Tam je zato, da ga NE bi imela.
Za to poskrbi Mitologija.
Krivdo je ustvarila Cerkev, komunizem (ki vedno krade tuje ideje) jo je samo podaljšal, dopolnil, zlorabil.
Zato ima vsaka družba svojo Mitologijo! Cerkev ima svojo, komunisti svojo, itd.
V vsaki Mitologiji nastopajo različna (v bistvu pa ista!) božanstva. Različna po preobleki, ista po vsebini!
Vloga, ki jo igrajo ta "božanstva" (pa njihovi vzroki za pojavljanje tudi!) so popolnoma enaki. Vzroki so namreč stvar Narave (natančneje: Telesa, ki izraža potrebe človeka). Ideologija in religija sta pa izuma kasnejše mitološke (duhovne, simbolične) obdelave, ki nastane s tem, ko starši otroškemu organizmu dalj časa odrekajo neko osnovno potrebo, torej izpolnitev preproste, a v rani dobi življenja življenjsko pomembne potrebe.
Človeški možgani so si sposobni izmisliti popolnoma nov svet, da bi se ubranili pred kruto resnico. Če bi dojenček pomislil: moje matere ni tu... nikoli več me ne bo vzela v roke in me dvignila k sebi... bi od groze umrl!
Tako pa telo deluje avtomatično, in zapre to grozno misel, potisne jo v telo in ji ne pusti, da bi prišla do prednjega režnja možganov, ker pri novorojenčku ti še niso dovolj razviti, da bi bili sposobni racionalizirati svoje stanje! Posledica tega je nastanek simboličnega sveta, v katerem se izražamo simbolično. Smo pač nevrotični! Za nas je zdaj to "normalno stanje".
Nevroza nam je vsem rešila življenje!
Tisti "novi svet", ki si ga je človek sposoben izmisliti, da bi se izognil temu, da ga groza ne pogoltne, je pa - civilizacija! Človek si torej izmislil civilizacijo ter jo organiziral tako, da se je izognil kaosu. Ta bi sprožil konflikt med različnimi norost, ki človeka preganjajo iz Teme in pol-teme podzavesti. Iz stopenj podzavesti, ki so bliže zavesti, ob velikih družbenih krizah prihajajo slutnje bližajoče se apokalipse.
Človeški možgani so si sposobni izmisliti popolnoma nov svet, da bi se ubranili pred kruto resnico. Če bi dojenček pomislil: moje matere ni tu... nikoli več me ne bo vzela v roke in me dvignila k sebi... bi od groze umrl!
Tako pa telo deluje avtomatično, in zapre to grozno misel, potisne jo v telo in ji ne pusti, da bi prišla do prednjega režnja možganov, ker pri novorojenčku ti še niso dovolj razviti, da bi bili sposobni racionalizirati svoje stanje! Posledica tega je nastanek simboličnega sveta, v katerem se izražamo simbolično. Smo pač nevrotični! Za nas je zdaj to "normalno stanje".
Nevroza nam je vsem rešila življenje!
Tisti "novi svet", ki si ga je človek sposoben izmisliti, da bi se izognil temu, da ga groza ne pogoltne, je pa - civilizacija! Človek si torej izmislil civilizacijo ter jo organiziral tako, da se je izognil kaosu. Ta bi sprožil konflikt med različnimi norost, ki človeka preganjajo iz Teme in pol-teme podzavesti. Iz stopenj podzavesti, ki so bliže zavesti, ob velikih družbenih krizah prihajajo slutnje bližajoče se apokalipse.
Zato je Krivda pogonsko gorivo vseh civilizacij.
S Krivdo je namreč mogoče manipulirati, medtem ko z resnico ne moreš! Z njo se moreš le srečati. Potem pa z znanjem, ki temu sledi, ustrezno ravnati s sabo in soljudmi.
Resnica, ko se ta pokaže, pokaže tudi svoj Namen! Resnica namreč ni pol-resnica. Resnica je vsa resnica, tudi tista, ki tisti trenutek še ni dosegljiva, kot tudi človekovi možgani niso v vsaki dobi človekovega razvoja dovolj razviti, da bi resnico dojemali!
S Krivdo je namreč mogoče manipulirati, medtem ko z resnico ne moreš! Z njo se moreš le srečati. Potem pa z znanjem, ki temu sledi, ustrezno ravnati s sabo in soljudmi.
Resnica, ko se ta pokaže, pokaže tudi svoj Namen! Resnica namreč ni pol-resnica. Resnica je vsa resnica, tudi tista, ki tisti trenutek še ni dosegljiva, kot tudi človekovi možgani niso v vsaki dobi človekovega razvoja dovolj razviti, da bi resnico dojemali!
Za kar seveda obstaja dober razlog!
Svoj Namen kaže tudi Manipulacija. Vendar tja nihče ne pogleda z očmi tistega Namena, ki je Luč, ki bi spoznal kaj v sebi skriva Manipulacija, ker se njegovo nasprotje skriva v Temi. Ko pa pride Luč - tedaj Luč Teme (in njenega Namena!) ne zazna.
Dober Namen in Slab Namen si nasprotujeta. Cilja sta si v nasprotju.
Svoj Namen kaže tudi Manipulacija. Vendar tja nihče ne pogleda z očmi tistega Namena, ki je Luč, ki bi spoznal kaj v sebi skriva Manipulacija, ker se njegovo nasprotje skriva v Temi. Ko pa pride Luč - tedaj Luč Teme (in njenega Namena!) ne zazna.
Dober Namen in Slab Namen si nasprotujeta. Cilja sta si v nasprotju.
Manipulacija izriva Resnico, ker se je boji... Resnica izriva Manipulacijo, ker jo pozna!
Resnica ni praktična - Krivda je praktična!
Resnica zahteva odnos, in ta je lahko naporen, medtem ko pri Krivdi krivca enostavno izbereš, pokažeš ga s prstom in kaznuješ. Sovražnika iztrebiš in z njim potem nimaš več problemov. Če tako gledamo na Stvarstvo (ko ga tako vodimo!), je Krivda najbolj praktična!
Praktična je za manipulacijo z ljudmi in praktična za izločanje neželenih nasprotnikov iz tekme za oblast.
S Krivdo lahko po mili volji upravljaš, ko je enkrat varno spravljena v ljudeh in jo ti sprejmejo za svoje vodilo. Verjamejo, da nekdo drug (pooblaščeni Manipulator) zna najbolje upravljati z njo (in tako seveda z nami).
Krivdo lahko zlorabljaš, ker je nespremenljiva. Nanjo se lahko zaneseš. Če je tam danes - bo tudi jutri!
Krivdo lahko zlorabljaš, ker je nespremenljiva. Nanjo se lahko zaneseš. Če je tam danes - bo tudi jutri!
Le vzdrževati jo je treba moraš. Temu služijo Mitologije.
Medtem pa z Odgovornostjo vsega tega ne moreš početi.
Tako je potem v tem Svetu sploh mogoče vladati in svet tudi obvladati. Z manipulacijo in zlorabo Krivde.
Tako je potem v tem Svetu sploh mogoče vladati in svet tudi obvladati. Z manipulacijo in zlorabo Krivde.
Kaj bi bilo nasprotje zlorabljanja? Terapija. Razumevanje vzrokov tegob. Emocionalni odziv na stisko... to bi prineslo zdravje. Vendar v to nihče ne investira, če k temu ni prisiljen. To pomeni, če mu ne gre za "živo glavo"!
Resnice, denimo, ni mogoče zlorabljati. Krivde pa ne moreš uporabljati drugače, kot le za zlorabo, sicer ne bi obstajala. Brez Krivde bi ostala Odgovornost!
Trenutno se Svet ukvarja s podružbljanjem Krivde. Z masovno vsiljeno egalitarnostjo in socializacijo Krivde, kar kaže na splošno nesposobnost sprejemanja lastne Odgovornosti.
Resnice, denimo, ni mogoče zlorabljati. Krivde pa ne moreš uporabljati drugače, kot le za zlorabo, sicer ne bi obstajala. Brez Krivde bi ostala Odgovornost!
Trenutno se Svet ukvarja s podružbljanjem Krivde. Z masovno vsiljeno egalitarnostjo in socializacijo Krivde, kar kaže na splošno nesposobnost sprejemanja lastne Odgovornosti.
Zato pri nas, zdaj že vsak najmanjši spor, na koncu pristane na Ustavnem sodišču!
To je znak, da se v hierarhiji vsi, ki so niže od UE (ki je najvišji razsodnik!), bojijo odločati.
Groza jih je Odgovornosti, za katero so PLAČANI. Mi jih plačujemo, zato da na sodnih odločbah napišejo: ... v imenu ljudstva!
Na sojenju nam včasih ne dovolijo prisotnosti, medtem ko sodijo v našem imenu. Kako popačeno pa je to!?
Na sojenju nam včasih ne dovolijo prisotnosti, medtem ko sodijo v našem imenu. Kako popačeno pa je to!?
Kar pomeni, da je "v imenu ljudstva" samo bianco menica ljudskega vnaprejšnjega odpuščanja tistim, ki se izogibajo Odgovornosti.
Pri ljudeh se je utrdilo nekakšno neumno pričakovanje, da bo itak "mama" država težave rešila, če ne drugače pa administrativno, z odloki. Kar pomeni s kaznovanjem! Fraza, ki se je pri nas ustalila je: po žepu ga je treba udar't!
Če pa "mama" država ne bo rešila težave... bomo pa poiskali dežurnega Krivca in ga kaznovali.
Dalj od tega še nismo prišli, kajti Neodgovornost ni sposobna učenja! Neodgovornost vlada - in je sama sebi popolna! Ni se ji ni treba učiti, dokler ima vnaprej znane Krivce (the usual suspects), ki opravijo vlogo žrtve. Le zakaj bi se torej učila in sebe popravljala!?
Pri ljudeh se je utrdilo nekakšno neumno pričakovanje, da bo itak "mama" država težave rešila, če ne drugače pa administrativno, z odloki. Kar pomeni s kaznovanjem! Fraza, ki se je pri nas ustalila je: po žepu ga je treba udar't!
Če pa "mama" država ne bo rešila težave... bomo pa poiskali dežurnega Krivca in ga kaznovali.
Dalj od tega še nismo prišli, kajti Neodgovornost ni sposobna učenja! Neodgovornost vlada - in je sama sebi popolna! Ni se ji ni treba učiti, dokler ima vnaprej znane Krivce (the usual suspects), ki opravijo vlogo žrtve. Le zakaj bi se torej učila in sebe popravljala!?
Normalni ljudje se učijo! Zato ker cenijo izkušnje, ne potrebujejo ne maščevanja ne "razrednega sovražnika". In zato tudi ne ritualov javnega linčanja.
****
Tu bom
razložil posledice »socializacije v Socializmu«, ki pravzaprav pomeni podružbljanje
preprostih človeških opravil, ki se dotikajo skrbi za otroke, za bolne, onemogle... Takšno
podružbljanje (socializacija skrbi za prej naštete segmente družbe) pripeljejo
do razčlovečenja (dehumanizacije) družbe, zdaj že civilizacije, KER NE DELUJE.
Modno frazarjenje o »človekovih pravicah«… naj niti da omenjam, kaj si mislim o
tem!
Bom raje opisal,
kako se pri nas obnašajo zaposleni v različnih službah, ki bi jim na prvem
mestu morala biti skrb za stranke, bolnike, onemogle, za vse ki nekaj
potrebujejo, ker potrebujejo uslugo, in jo tudi plačujejo!
Socializem je v desetletjih ustvaril egoistično družbo egoističnih
posameznikov, družbo v kateri zaposleni ne naredijo popolnoma ničesar, razen samo
tistega, kar jim nalaga opis delovnih nalog ali kar jim je z okrožnico izrecno
bilo naročeno!
V taki
družbi, s takimi ljudmi, ne zmanjka teh, ki zvesto izvajajo režimska povelja.
Na sojenju nacističnim zločincem po II Svet. Vojni je sodnik dejal obtoženemu,
ki se je zagovarjal, da je kot vojak samo izvrševal zakone, predpise in ukaze!
Rekel mu je:
»Ne gre zato, da ste izvrševali ukaze, pač pa za to, da ste jih izvajali Z
VESELJEM.«
Predpise vsi
po vrsti, tako zakonodajalci kot uporabniki, uporabljajo za izgovor, ko zalomi.
Ne stopijo iz tega začaranega kroga predpisanim jih nalog - pa da ga ubiješ!!!
»To ni moja
naloga!«, je najbolj pogost stavek, ki pride iz njihovih ust, potem ko jih
vprašaš zakaj niso storili to, kar je potrebno storiti, ker je bolje in
predvsem pravilneje, kot pa se ves čas izgovarjati na predpis.
Sistem je iz človeka iztisnil Lastno Voljo.
Sistem, ki mu služimo, ne deluje z ljudmi, ki imajo Lastno Voljo.
Cilji nekega
dela, delovanja in človekove ustvarjalnosti so nejasni. Namesto da bi bili
oplemeniteni s svobodo izražanja, jim Gospodar ljudi določi namembnost šele, ko
se odloči kako bo tuje delo zlorabil oz. čemu bo namenjeno. Nemalokrat je
namenjeno uničenju!
Cilji so lahko
le predpisani (in zato nedosegljivi!), ne more pa cilj bit trajna Luč, ki človeka
vodi v ustvarjalnem procesu kar je Namen tistega, ki je ustvaril to Stvarstvo!
Toda takšna
je usoda človeškega bitja, ki je brez Lastne Volje! Ostane mu samo predpis.
Lahko bi
rekli da so se ljudje v Socializmu spremenili (socializem jih je spremenil!) v
robote, toda to ni čisto tako.
Ti ljudje
niso roboti, ker roboti niso zamerljivi, maščevalni, škodoželjni, nesramni, brezobzirni,
podli, sprenevedavi…. in še lažnivi povrhu. Postsocialistična družba
slovenskega tipa je takšna!
Zato tudi ni
čudno, če ljudje v umetni inteligenci (A.I.) vidijo rešitev za lepšo
prihodnost. Predvidevam da si mali otrok misli: raje imam robota (računalnik) s
katerim se lahko pogovarjam, kot pa starše, ki me zmerjajo in brcajo, in me ne
razumejo (ne komunicirajo z mano).
Kdor je
navdušen nad A.I. naj se raje vpraša zakaj in od kod ta navdušenost.
Jugosocialistični
nostalgiki nosijo v sebi tisto najslabše iz prejšnjega sistema, ki se vleče v današnji čas. In se še hvalijo s tem, da so vse
naredili natančno po predpisih, ko jim je režim tako ukazal. Nadalje trdijo, da so bili drugi krivi, če je v sistemu bilo nekaj narobe. Ko se
otrok utopi, ker je nekdo spustil vodo z jeza – se je vse zgodilo po predpisih! Smrt je nastopila po predpisih.
Če skrajšam,
sistem deluje le, dokler lahko druge nategujemo, sami pa se izognemo odgovornosti za posledice, ki smo jih sami povzročili.
Službe, kjer lahko drugim počneš vse kar hočeš, brez kazni, so najbolje plačana
in zato najbolj iskana delovna mesta.
Stranke,
posamezniki, ki gredo po pomoč, ki naročijo neko uslugo in jo tudi plačajo
vnaprej vedo, da jih bo nekdo prevaral.
Zakonodajalec,
ki je te predpise sestavljal, je vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo, kajti zakon,
izvajalec, uporabniki… je začaran krog prevare in tega se zakonodajalec seveda zaveda,
saj ni neumen, samo hudoben je!
Ni mogoče,
da ne bi vedel, kajti vedno ko iščejo tistega, ki bo napisal zakon, ker je
stari zanič, poiščejo isto oseba, ki je pisala prejšnjo zakonodajo! Zato ti zakone
pišejo po nareku. Zakon jim narekujejo ljudje, ki so dovolj oddaljeni od
tistega, kar uporabnika najbolj boli in zvija. Vmes je pa dovolj manevrskega
prostora, v katerem si to, čigava naj bi bila odgovornost za zlom Prava (oni bodo
temu rekli, da ponekod sistem ne deluje, da ga je treba popraviti…), preprosto
izmislijo.
Namen Socializma
je – socializacija Krivde!
Podružbljanje
otroškega varstva, socializacija zdravstva, socializacija ustvarjanja
življenja, socializacija podeljevanja pravice…. vodijo k socializaciji
(podružbljanju) Krivde in brisanju Odgovornosti iz Sistema. Žrtve so resnične
in si ne morejo pomagati, saj jih družba žrtvuje za »višje cilje«. Družba
zahteva »žrtvovanje posameznika skupnost«!
Glej moj
spis: GNITJE VELIKIH IDEJ Z VISOKIMI CILJI.
Povezava:
https://obstajajoljudje2.blogspot.com/2019/04/066gnitje-idej-z-visokimi-cilji.html
V družbi
(civilizaciji) kjer je Krivda = bog,
VSE temelji
na izsiljevanju!
Vlada podeli
licence za izsiljevanje svojim privržencem, tako Sistem lahko funkcionira. Kdor
deluje v nasprotju s tem pravilom, ruši tak sistem in je državni sovražnik št.
1!
In zato ga je takšna oseba (mislim, da je to pravi pravni termin) - najebala.
Odgovornost ima kaj početi koristnega, predvsem pa drugega in drugačnega od maščevanja in vojne. Odgovornost je Odgovorna.
Poblaznela civilizacija se je zdaj poleg socializacije skrbi za otroke in ukinitvijo družine, začela ukvarjati še s "proizvodnjo" otrok.
To je še ena nadomestna dejavnost, ki "beži" ven iz družine.
Mimogrede: Ste opazili da je Zdravje slabo za biznis?
Bolezen je posel vseh poslov. Bolezen je biznis nad biznisi!
S socializacijo Odgovornosti za družino in otroke, pade Odgovornost s staršev (očeta in matere) na celotno družbo.
Za lupino družine, zdaj ko vsebine ni več, ali pa jo je vse manj in manj, naj bi torej v celoti postala odgovorna družba.
S tem poskušajo podružbiti nekaj, kar se podružbiti ne da.
Vrtci, internati, taborniki (zdaj skavti) ter druge oblike masovnega združevanja "po interesih"... so pokazatelji emocionalne pohabljenosti družbe!
Za družino namreč ni nadomestka. Razen, seveda, če imaš v načrtu vzgojiti množico psihopatskih morilcev, in to z vsako novo generacijo vedno znova!
Morda to ne bodo vedno morilci v prvi liniji, vsaj ne očitni morilci, zato pa prikriti, "speči" morilci, ki čakajo, da jih "domovina" pokliče, in oni bodo iz hvaležnosti morili.
Sicer bodo le včasih mirno prezrli umor človeka ali potrdili z mnenjem javni linč poštenjaka, bodo pa vedno omogočili profesionalcem opraviti njihov umazani posel. Družba od njih to pričakuje, saj jih je zato vzgojila.
Temu drugače pravimo družbeno koristno delo. To so tista tiha "opravila" o katerih družba ne želi nič vedeti. Tu velja pravilo: čim manj veš - lažje živiš!
O tem mesarjenju oz. družbenem klanju se enako kot v mesni industriji (po domače rečeno v klavnicah), pričakuje konspiracija, od mesarja navzdol in navzgor, po lestvici proizvodnje. Če bi kdo hotel kaj več vedeti, je to že stvar "poslovne skrivnosti"!
Stare mame, ki kuhajo govejo juho o tem ne govorijo in otrok v osnovni šoli ne vodijo skupinsko kazat klanje v klavnico. Kvečjemu jim ponudijo klobase in salame za domov v lobiju upravne zgradbe.
Vse to je za dobro skupnosti!
Skupnost je dolžna kazati spoštovanje do teh "opravil".
Bolezen je posel vseh poslov. Bolezen je biznis nad biznisi!
****
S socializacijo Odgovornosti za družino in otroke, pade Odgovornost s staršev (očeta in matere) na celotno družbo.
Za lupino družine, zdaj ko vsebine ni več, ali pa jo je vse manj in manj, naj bi torej v celoti postala odgovorna družba.
S tem poskušajo podružbiti nekaj, kar se podružbiti ne da.
Vrtci, internati, taborniki (zdaj skavti) ter druge oblike masovnega združevanja "po interesih"... so pokazatelji emocionalne pohabljenosti družbe!
Za družino namreč ni nadomestka. Razen, seveda, če imaš v načrtu vzgojiti množico psihopatskih morilcev, in to z vsako novo generacijo vedno znova!
Morda to ne bodo vedno morilci v prvi liniji, vsaj ne očitni morilci, zato pa prikriti, "speči" morilci, ki čakajo, da jih "domovina" pokliče, in oni bodo iz hvaležnosti morili.
Sicer bodo le včasih mirno prezrli umor človeka ali potrdili z mnenjem javni linč poštenjaka, bodo pa vedno omogočili profesionalcem opraviti njihov umazani posel. Družba od njih to pričakuje, saj jih je zato vzgojila.
Temu drugače pravimo družbeno koristno delo. To so tista tiha "opravila" o katerih družba ne želi nič vedeti. Tu velja pravilo: čim manj veš - lažje živiš!
O tem mesarjenju oz. družbenem klanju se enako kot v mesni industriji (po domače rečeno v klavnicah), pričakuje konspiracija, od mesarja navzdol in navzgor, po lestvici proizvodnje. Če bi kdo hotel kaj več vedeti, je to že stvar "poslovne skrivnosti"!
Stare mame, ki kuhajo govejo juho o tem ne govorijo in otrok v osnovni šoli ne vodijo skupinsko kazat klanje v klavnico. Kvečjemu jim ponudijo klobase in salame za domov v lobiju upravne zgradbe.
Vse to je za dobro skupnosti!
Skupnost je dolžna kazati spoštovanje do teh "opravil".
Naš parlament je s kreaturami, ki mu vladajo in pišejo zakone - predsoba za umore, pa se mi (volivci!) tega niti ne zavedamo.
****
Družba (država), je simbolična tvorba, deluje sicer kot kakšna razširjena
družina, vzorci odnosov so podobni. Odnosi med ljudmi, ki vladajo v družbi, so podobni
tem, ki jih poznamo iz našega družinskega življenja. Pojmovanje avtoritete,
pojmi demokracije in občutkov varnosti izhajajo iz družine in se nadaljujejo na
nivoju družbe.
Država naj bi prevzela Odgovornost za nekaj, kar je v načelu
in po Naravi osnovna naloga staršev!
Zaradi tega, zaradi odgovornosti do otrok, so starši -
starši! Odgovornost jih dela starše.
Niso vsi ljudje sposobni biti starši. Starševstvo, v smislu
biti starševsko sposoben oče in mati - je talent! Dobri starši so tisti, ki
svoj "produkt" (otrok je oče + mati...plus še en delček Boga!), torej tisto, kar so uspeli na Planetu manifestirati,
nadaljujejo z medsebojno ljubeznijo dve stvariteljev (staršev!). Ko otrok gleda
to ljubezen tudi kot odrasel, se zaveda iz česa je narejen (ustvarjen), zaveda
se od kod prihaja, in se ima zato rad - SEBE ima rad! V sebi vidi manifestacijo
ljubezni svojih staršev.
Na svetu to seveda ni idealno urejeno (saj tudi v Nebesih ni bilo!); svet je namreč Manifestacija, zrcalo, in Manifestacija manifestira VSE, ker mora manifestirati vse - tudi laži in sprenevedanje! In to otroci podedujejo po starših, pa če jih kot odrasli poznajo ali če jih nikoli niso spoznali.
Ko se ozrejo vase (če se sploh kdaj obrnejo vase!), je vse tam, vse je prisotno v njih! Tam lahko preberejo svoj nastanek, lahko vidijo kaj jih je ustvarilo, kaj priklicalo v ta svet. Potem pa, če to seveda hočejo in želijo, v sebi ugledajo vso človeško zgodovino. Tako svojo, kot tisto človeštva. Uzrejo rojstvo Planeta in rojstvo Življenja - v Vesolju! Vse to je v njih.
Ko se imata oče in mati rada, tedaj otroček, ki leži med
njima uživa v pogledu nanju. To ljubezen čuti s celotnim svojim fizikusom, tudi
če tega v tej dobi še ne zna povedati. Zna pa izraziti!
S Telesom (ki je zavest telesa) ve, da s tem ko ga starši
objamejo, hkrati objemajo Vesolje.
Prav res ga objemajo, in to ni prazna fraza! Zato pravim, da je starševstvo, oz. sposobnost biti starši,
velik talent.
Navajeni pa smo, da smo ljudje "produkti", da se
produkte da kupovati in tudi prodajati, potem pa po potrebi zamenjati. Vemo, da se produkti včasih pokvarijo, da jih je možno popraviti, mehanske dele v njih servisirati kot pri
avtomobilu, in se jim potem, ko se jih naveličaš, odreči in znebiti.
Kako za vraga smo prišli v stanje, ko mirno sprejemamo te strahote - je to navada!? Kdo nas je navadil tega, kako nam je to vsilil, nas pripeljal do tega da zdaj sami delujemo kot produkti...?
Vsak, ki pogleda skoz okno si sam ustvari svojo sliko sveta, in potem tisto, kar imajo drugi, zahteva še zase (kot pravico!). Drugega merila ali drugih meril za to pa nima. Zato tekmuje.
Svet tekmuje.
To je svet "malih maminih" tekmovalcev in izzivalcev, ki se prerivajo in eden drugega izrivajo iz vrste k napajalnim koritom.
Zato je svet zdaj poln sirot. Države pa s svojimi državljani ravnajo kot s fizičnimi in duševnimi pohabljenci!
Mar to niso?
Mar niso to po lastni izbiri?
****
S tem, ko država prevzema vlogo staršev, hkrati odvzame pojmu Normalnosti pridih navadnosti in normalnosti! Te vloge zdaj nihče več ne opravlja v družbi namesto družine, ker je nenadomestljiva. Z izgubo družine, izgubimo vsebine, ki bi jih lahko razvili, ko bi to le hoteli in če bi vlogo družine ter njen pomen razumeli.
Inštitucije, ki so bile ustanovljene z namenom, da zapolnijo to praznino, so v resnici v posmeh zdravemu razumu in so nasprotje vsemu tistemu, za kar se sicer deklarirajo.
Namesto neposrednih odnosov med člani družine in emocionalno stabilnostjo, družba ponuja svoje inštitucije kot nadomestilo družini. V resnici tako vzgoji brezčutno pošast, monstruma, s katerim država manipulira!
Manipulira pa lahko zato, ker tej pošasti ukazuje, nam pa njeno rabo vsiljuje. Potem nam je v tej nadomestni (beri: lažni) razširjeni in posplošeni družini ponujeno tekmovanje, pogojevanje, izsiljevanje. Namesto ljubezni - dobimo tekmovanje za njo!
To potem prevladuje nad normalnimi odnosi. Skratka: biti posebni - nas dosti stane! Stane nas navadnosti.
Navzven to stanje negotovosti in strahu projiciramo v PODNEBNE SPREMEMBE.
"Podnebne spremembe" so Družina, ki jo pogrešamo! Nedosegljivo je imeti vpliv na nekaj tako oddaljenega, in tako "zunaj" osebne realnosti, kot je želja otroka ločenih staršev, da bi svoje starše zopet združil! Da bi to dosegel v sebi, pa nima dovolj znanja! In zato niti ne raziskuje v to smer, ker se mu zdi to nemogoča naloga.
Raje razvija teorije o tem, kako bo rešil planet (mamo).
V bistvu niti ni pomembno ali so "podnebne spremembe" objektivno stanje planeta, ali pa samo izmišljotina tistih, ki ta strah v ljudeh injicirajo v nas in ga potem nadgrajujejo - do histerije! Bistveno je, da ljudje v stiski predstavljajo plodna tla za neskončno izsiljevanje, indoktrinacijo in poneumljanje.
Tisti, ki so zdaj najglasnejši in ves čas protestirajo zaradi tega in onega, so namišljeni "zatirani"!
****
Pošast je pošast zato, ker uboga povelja in ob tem nič ne čuti. Pošast ne čustvuje in ne sočustvuje - izrablja in ponižuje!
Potem se prevaranim in osramočenim posmehuje, češ da si ne znajo pomagati. Država prevaranemu škode zaradi prevare v poslu ne povrne, temveč mu svetuje: drugič pa bolje pazi s kom posluješ... Pri tem da Pravni sistem obstaja le kot dimna zavesa za državne nečedne posle.
Ne pozabimo na ponos, ki nam ga privzgoji država do sebe same, da ne bi opazili kaj z nami počne!
Ne pozabimo na ponos, ki nam ga privzgoji država do sebe same, da ne bi opazili kaj z nami počne!
Razumljiv bi bil ponos, ker se zavedamo osebnega poštenja, ker smo sposobni zagotavljanja splošne osebne varnosti soljuem, ker čutimo spoštovanje do pošteno pridobljenega tujega imetje, ker verjamemo v pravičnost naših sodišč, ker vse to našteto izvira iz občutka pripadnosti lastnemu narodu, navsezadnje gre tudi za ponos zaradi zaupanja volivcem, ki so sposobni zaradi lastne vesti izvoliti predstavnike takšne oblasti, ki čutijo sveto spoštovanje do vseh zgoraj naštetih oblik občevanja med ljudmi, zaradi katerih smo, če jih premoremo, lahko upravičeno ponosni nase in na svoj narod!
Vendar gre v resnici za drugačen "ponos"! To je ponos do tega da nič ne čutiš, posledično pa ponos do kreacije takega režima, z njim pa državnih pošasti, ki ljudi meljejo, jih ponižujejo, se jim maščujejo!
To pošast karakterizira Mitologija in ne resnica!
Sistem sam vzdržuje Mitologijo, ne resnice.
Sistem sam vzdržuje Mitologijo, ne resnice.
Sistem na prvo mesto postavi Mitologijo, ne resnice.
To še čustvo ni. V tem primeru je ponos pokrov, ki tišči naša čustva dol!
To še čustvo ni. V tem primeru je ponos pokrov, ki tišči naša čustva dol!
Resnična čustva so posameznikova čustva, ki so resnična zato, ker so last posameznika! Eno je namreč lastna izkušnja, drugo pa indoktrinacija v šolah in po televiziji.
Država tista čustva, ki so v nas (zato so naša!), vztrajno taji. Pravzaprav jih prepoveduje in kadar jih razlaga, jih razlaga po svoje. Država ne dovoli, da bi čustva sama sebe razložila in povedala kaj in kdo so.
Prevaja jih iz resnice v neko izmišljotino - potem jih pa "v našem imenu" predvaja po svoje in hkrati trdi, da so naša! Za govorico Država uporablja simbole (mi pa krike in stokanje v bolečini). Zato so njeni simboli zmagoviti in kipijo od lažnega ponosa, medtem ko na dnu skrivajo obupno bolečino, strah, grozo... Skratka, na dnu vsega, kar se ji zdi vredno kazati - skrivajo nas! Sram jo je - NAS!
Brž ko "državnim" čustvom predpostavimo svoja, nas režim preganja in nas tako ali drugače kaznuje. Od nas pričakuje, da bomo čustva v sebi zatajili, državna pa izražali.
Inducirana (državna) čustva, kot je denimo patriotizem, dovoljuje in spodbuja, ker z njimi lahko manipulira! V tem primeru jih zlorablja.
Resničnim čustvom, za razliko od množičnih gibanj kot so LGBTIQ in levičarstvo, socializem, fašizem, komunizem..., ki naj "čutijo" čustva namesto nas - pa niti na misel ne pade, da bi poskušala igrati vloge staršev, saj sta v resnici oče in mati! Mi smo to, kar so naša resnična čustva! Ne pa tisto, kar ideologija/religija/ dogma... ukaže!
Inducirana (državna) čustva, kot je denimo patriotizem, dovoljuje in spodbuja, ker z njimi lahko manipulira! V tem primeru jih zlorablja.
Resničnim čustvom, za razliko od množičnih gibanj kot so LGBTIQ in levičarstvo, socializem, fašizem, komunizem..., ki naj "čutijo" čustva namesto nas - pa niti na misel ne pade, da bi poskušala igrati vloge staršev, saj sta v resnici oče in mati! Mi smo to, kar so naša resnična čustva! Ne pa tisto, kar ideologija/religija/ dogma... ukaže!
Moški in ženska sta sama sposobna postati starši, če sta le zdrava in se odločita to postati. Zato ni potrebno, da bi igrala starše, kot to simbolično počne Socializem!
Ne glede na to, da starši pogosto slabo opravljajo vlogo staršev, še posebno ko jih pri tem ovira (= oz. jih ne vzpodbuja!) država, pa sta ključna pri vzgoji prav roditelja.
Skrb za naraščaj, družino, za sorodnike, sosede, skupnost (pleme, narod...), vse to je stvar NJUNEGA odnosa.
Ne glede na to, da starši pogosto slabo opravljajo vlogo staršev, še posebno ko jih pri tem ovira (= oz. jih ne vzpodbuja!) država, pa sta ključna pri vzgoji prav roditelja.
Skrb za naraščaj, družino, za sorodnike, sosede, skupnost (pleme, narod...), vse to je stvar NJUNEGA odnosa.
To je odnos med starši, ko se oče in mati, mož in žena, moški in ženska... odločita, da hočeta pripadati drug drugemu. Njun slab odnos, seveda, kadar je slab kar je v današnjem času sumljivo pogosto, posledično tudi pomeni nadaljevanje v razvoj slabe skupnosti s slabimi odnosi.
Slabi odnosi v družbi odločilno prispevajo k slabemu starševstvu (v bistvu mu vračajo, kar so prejemali), kar takšna odtujena družba jemlje za dokaz, da je starševstvo - in ne recimo socializacija skrbi za otroka - odveč. To je zavajanje!
Takšna "civilizirana" družba je v bistvu odtujena in družino šteje za dokaz zaostalosti in zaostalih odnosov. Trdi, da je danes Družina preživela forma odnosov, in da smo zreli za evolucijo na "višjem nivoju", kjer bo družba poskrbela za vse funkcije, ki bi jih morda pogrešali v družini.
Na tem višjem "nivoju" bo družba skrbela za vse. Državljani pa, kot "otroci", bodo ubogali državo in jo spoštovali. Nde bodo pa spoštovali, denimo, lastnih staršev! Na prvem mestu bo torej Država.
Saj končno tudi starši s tem, ko prepuščajo vlogo državi, ne spoštujejo lastnih otrok... In ko se nezaupanje enkrat začne, je kot rak: ne veš kje se konča in kakšne bodo posledice! Družba lahko te odnose samo "obseva" in izreka diagnoze.
V takšnem okolju sta abortus in evtanazija sestavni del "proizvodnega" procesa življenja, da ne rečem otrok.
Ti slabi odnosi in takšna enako slaba družba ostajajo še naprej slabi (ker brez resničnih emocij ne poznajo evolucije), dokler družba ne dobi boljših staršev, torej, boljših očetov in boljših mater.
Boljši so pa lahko le, če so odnosi med starši boljši od današnjih odnosov med starši. Morda bodo nekoč ti "boljši" celo dobri!
Tako zelo sta družba in svet odvisna od odnosa oče-mati, tako zelo je celotna družba odvisna od odnosa moški-ženska, tako zelo je celotno Vesolje odvisno od odnosa moški - ženska.
Tako zelo je človeštvo vedno (bilo) odvisno od odnosa Bog Oče - Bog Mati!
Tako zelo je človeštvo vedno (bilo) odvisno od odnosa Bog Oče - Bog Mati!
****
Vzemimo za primer Edipalizacijo!
Edipalizacija je individualni proces, po katerem sin, ki je v sporu z lastnim očetom (pravzaprav je v sporu z zastarelimi vrednotami, ki ne sledijo času!) vzpostavi nov moralno-etični odnos, kar se najprej zgodi v družini, ki je relativno varno okolje!
V družini se ob sporih ne pobijamo! No, navadno se ne, so pa izjeme.
Sin se postavi po robu avtoriteti, ki mu preprečuje biti "neskončen", in mu zato predstavlja omejitev (spoštovanje tradicionalnih vrednot). Vrednote, ki se jim upira, mu predstavlja OČE.
Če se sinovi ne upirajo očetom, družba NE NAPREDUJE.
Masovni histerični izbruh revolucionarnega obračuna generacij s simboličnim očetom (Car, kralj, Bog...) pa ni Edipalizacija!
Simbolični uboj očeta, v resnici pa iztrebljanje "notranjega sovražnika", ki se konča z umori avtoritet na oblasti, je masovno gibanje, ki na simboličen način izvaja edipalizacijo, in na svojstven način izraža svojo fizično premoč nad staro dogmo, z vzpostavitvijo nove dogme!
Socializem oz. komunizem, je nekakšen skupinski poskus edipalizacije, ki je sam po sebi nerazsodno dejanje. Umor namreč ni odnos.
Ta bi z revolucijo odstranil avtoriteto očeta in jo nadomestil z družbeno diktaturo socialističnega tipa, ki je izmišljena idealna družina, kot jo narekuje ideologija. To je intelektualni konstrukt, ki ukinja vlogo nagonov v Stvarstvu. Spusti hudiča iz kletke!
Osnovna napaka je zavist! Ko nimaš dostopa do resničnega sebe, imaš na voljo samo tekmovanje. Primerjavo! (on ima več kot jaz....!)
Primerjava je "dislociran" želodec. Ne moreš ga napolniti, nikoli nisi sit, vedno hraniš le svojo požrešnost - in ta je večna!
Tlačeni in zapostavljeni razred dejansko misli, da je vladajoči razred srečen, ker je bogat, sama pa zaradi pomanjkanja (ki ga ustvarja vladajoča kasta) - nesrečna! Zakaj? A zato, ker ima Car bogato obloženo mizo, medtem ko so oni lačni? Danes je ta "zgodovinsko ponižani" razred s polnimi želodci nesrečen in se enako čuti ponižanega in zapostavljenega.
Zavist deluje naprej!
Le kaj so zasledovali, pa se jim je pred nosom izgubilo? Vse so imeli v svojih rokah, lahko bi kaj spremenili, če bi hoteli...
Komunizem je v stotih letih obstoja bil odgovoren za 160 mio trupel, ki jih je pobil režim. Nacifašizem za okrog 30 mio!
Zakaj je potem nacifašizem slab, komunizem pa dober?! Srečni ljudje ne puščajo trupel za sabo!
Z ubijanjem "razrednega sovražnika" sreče pač ni mogoče doseči.
Simbolični umor Boga Očeta, oz. dejanski uboj njegovih manifestacij na Zemlji - Carja, kralja, cesarja... (vladarskih avtoritet in njihovih dinastij!), je v zgodovini ponavljajoči se ritual žrtvovanja Najvišjega na oltarju Evolucije človeštva.
Vendar pa diktatura ne pozna razvoja, zato tudi nima evolucije. Diktatura se lahko razvija le v smer tehnoloških inovacij hitrejšega in učinkovitejšega iztrebljanja sovražnika, potem pa hitrega odstranjevanja trupel (brisanja dokazov, prirejanja dokumentov, zamolčanja o pogromih in genocidu v šolskih programih...).
V njihovih očeh je Bog tako nasilen, kot je bil nasilen njihov vladar, preden so se mu uprli in ga ubili. Potem tega nasledi njihov vladar, ki je še toliko nasilnejši, da se mu ljudje od groze pred njim sploh ne upajo upreti. Niti na misel jim ne pride!
Zato vsi komunistični voditelji skušajo preseči Boga, v tem kako biti nasilnejši od Njega, seveda kot si ga predstavljajo da je (če bi obstajal in prevzel odgovornost za vse....) oz. kot si ga zamišljajo. Skušajo biti vsaj toliko nasilni, kot je lahko nasilen najnasilnejši med njimi, ki vladajo tu na Zemlji!
Morda celo nasilnejši od pomanjkanja, ki so ga čutili v lastni družini! In hkrati enako maščevalni, kot so trmasti otroci, ko se uprejo staršem.
Vse to naslavljanje, kot je Car, cesar, kralj..., v njihovih glavah predstavljajo predstavnike Boga na Zemlji. Poleg resnične vloge imajo še močan simbolični pomen!
Vse to naslavljanje, kot je Car, cesar, kralj..., v njihovih glavah predstavljajo predstavnike Boga na Zemlji. Poleg resnične vloge imajo še močan simbolični pomen!
Ta predstava vpliva tudi na vse tiste, ki se izogibajo razumevanju definicije edipalizacije kot jo pojmuje Freud, ki je postavil to teorijo (teorija Ojdipovega kompleksa) in kot jo sicer razloži Psihonaliza.
Edipalizacijo sam pojmujem kot proces možnega in potrebnega razvoja pri odraščanju mladega človeka, ki nastane in se razvije z odnosom oče-sin. Pomeni pa tekmovalen odnos, ki je napol sovražen do Vzornika št. 1, napol pa pomeni zavidanje zaradi poistovetenja z Vzornikom št. 1, (oboje je zato, ker je v potencialih oboje!), poteka pa v prebujanju podzavestnih občutkov k zavesti, da je oče tudi nekoč bil nekomu sin!
In da boš zato tudi sam nekega dne morda oče nekomu. Da je pomembno, kakšen odnos imaš z očetom, kot je tudi pomembno, kakšen odnos bo imel tvoj otrok do tebe, in sta zato oba ta dva odnosa močno povezana.
Zato takšen odnos pomaga vzpostaviti emocionalni in intelektualni odnos s Prvim (nultim!) Vzornikom človeštva - ki je Bog!
Psihoanaliza se s tem (še) ne ukvarja, kar pomeni, da je ta teorija oz. znanost, kot jo zdaj poznamo in jo razumemo, iz temelja - levičarska!
Psihoanaliza se s tem (še) ne ukvarja, kar pomeni, da je ta teorija oz. znanost, kot jo zdaj poznamo in jo razumemo, iz temelja - levičarska!
Levičarska je preprosto zato, ker razosebi Boga in o Njem ne razmišlja kot o osebi. Levičarska je zato, ker ne vzpostavi odnosa z Avtoriteto, to pomeni, da avtoritete ne ponotranji (ne istoveti se z njo).
Bom še enkrat povedal: uboj NI odnos!
Bog je lastno ime.
Oče je pa funkcija.
Potemtakem je tudi sin (Sin) ne-oseba! Ko ne smeš biti oseba, so prepovedane lastne želje - lastna želja te naredi osebo!
Ko nisi oseba - si funkcija! Ko si funkcija, opravljaš nalogo (poslanstvo, mesijanstvo....) in ne živiš svojega življenja, temveč živiš življenje kot ti ga je nekdo namenil.
Biti funkcija namesto biti oseba pomeni, da v sebi nosiš bolj ali manj skrito naročilo, ki se nikdar v celoti ne pokaže zavesti, ter se tako tudi ne more manifestirati drugače, kot le simbolno.
Nikoli ne vemo od koga prihajajo naročila, in kaj to naročilo hoče od nas.
Zaradi tega sta takšna naloga, kot tudi problem (in to velik!) ki se pred nas postavljata, nerešljiva!
Kristus je torej najprej naloga, in ne sin! Torej ni otrok, ker ne sme biti otrok (razen o Božiču, in še tedaj le otrok s pošastnim bremenom umora 20-ih otrok Bethlehema, ki so žrtvovani, da bi eden preživel...). Funkcija, ki opravlja samo sebe! Človek z nalogo.
Ljudje pa, če smo že božje Srce (kar v resnici smo!) tudi ne moremo biti otroci ali odrasli, ker smo tako ali drugače funkcije in ne osebe (pač po vzoru božjega Srca!). Opravljamo nalogo.
Nismo ljudje, ko nismo osebe!
Psihoanaliza se ne ukvarja z Edipalizacijo Boga! Psihoanaliza ne razmišlja o Božji Družini, ne razmišlja o Edipalizaciji božjega Sina!
Ne razmišlja torej o Sinu, ki ima konflikt z Očetom zaradi različnih pogledov kako naj se Stvarstvo razvija, s človekom v njem! Psihoanaliza ne razmišlja o tem, kako bo (ali pa je že) Sin - Oče, ker si ne upa razmišljati o Bogu kot osebi (= o sebi!), zakaj bi torej znanost nas imela za osebe, zakaj bi nas obravnavala kot osebe!? Takšne, z lastno Željo kot vodilom!
Ukvarjanje s simboli ni produktivno.
Ukvarjanje z odnosi - je produktivno.
Funkcije delajo ljudi v notranjosti negibne, ko pa smo osebe - tedaj smo v sebi gibljivi, ker iščemo rešitve (Želja v nas jih išče, Ona nas dela gibljive, Ona sproži premikanje...!), saj za reševanje sebe in drugih iz tega obroča zla in ukletosti uporabljamo čustva (ne religije!), uporabljamo odnose (tudi Bog JE oseba!).
Kakorkoli že, tukaj simbolična (paralelna in nadomestna edipalizacija) sploh ni možna. Edipalizacija je individualni proces, revolucija je pa masovni poskus simbolične edipalizacije, kar je samo po sebi absurdno, saj pri revoluciji ni osebnega odnosa in je s tem tudi odgovornost za zločin deljena (socializacija krivde za umor!).
Edipalizacija je osebna stvar, enako kot je rojstvo osebka individualni proces, pri katerem otrok sam sproži rojevanje. Vesolju, ki je maternica, pošlje sporočilo, da potrebuje večji prostor, ker je ta zanj zdaj postal premajhen. Vesolje otroku pomaga da se rodi - vendar se otrok rojeva sam! Ne rojevamo se mi vsi skupaj.
Ne rojevamo se "mi vsi skupaj", tako kot se simbolično "rojeva" množica demonstrantov na ulici, ki grozi "materi" da jo bo uničila v svojem besnem navalu želje po "osvoboditivi". Raztrgala bo porodni kanal in vse kar se ji upira! Ker jih je mnogo, in so skupaj nepremagljivi. Na transparentu piše: skupaj bomo premagali vse ovire!
Revolucija je tipičen vnaprej propadli (vnaprej zapravljena priložnost in vnaprej izgubljen) poskus masovne edipalizacije prebivalstva. Nič več kot to!
Velike osebnosti Revolucije so preživeli "abortusi", ki imajo več opraviti s smrtjo, kot z življenjem. Takšno kvazi-življenje potem tudi ustvarijo.
Ponavljanje Revolucije je ponavljanje iste zablode.
Rezultat tega, da država prevzame skrb za otroka je, da država vzgoji vojščake za Revolucijo, ki se bodo bojevali za Sistem. Za Partijo, za Imperij - kar je enako! Komunizem je internacionalni - socializem (internacizem!). Kaj pa je to drugega kot Imperij.
Želja in potreba po tem, da država skrbi za otroke in mladino, je tipični imperialistično-komunistični konstrukt za nadzorovanje množic, poneumljanje in kreiranje nezaupanja v družino, človeka, naravo.
Pomeni pa tudi popolno predajo instinktov, tudi materinskega, ne nazadnje odrekanje imunosti, ko naši nagoni padejo v umazane roke prav tako umazane države in krvavih režimov, ki z državami upravljajo in jih zlorabljajo. Namesto da bi služili človeku in skupnosti, služijo Sistemu, ki je lažna skupnost, saj predstavlja lažno družino.
Skratka! Po mojih izkušnjah se pogodbam (tistim sekundarnim, ki jih vsak dan sklepamo v družbi) upira samo Ljubezen.
Ljubezen vsebuje znanje o tem, kaj pomeni skrbeti za nekoga, v tem primeru - za otroke. Ljubezen je STARŠEVSKA.
Fraza: Ljubezen je ljubezen - je pa samo še ena bedasta fraza pedrov in lezbijk, ki nič ne pomeni! Oni se združujejo z namenom prevzemanja oblasti.
Končno pa - le kaj naj peder počne z lezbijko!?
Po mojem razumevanju ideologija, religija in spolna usmerjenost, ne morejo biti razlog za to, da nekdo hoče vladati. Narava ni demokracija in ne deluje s preglasovanjem, sicer bi človeška evolucija tekla v neko drugo smer.
Ponavljanje Revolucije je ponavljanje iste zablode.
Rezultat tega, da država prevzame skrb za otroka je, da država vzgoji vojščake za Revolucijo, ki se bodo bojevali za Sistem. Za Partijo, za Imperij - kar je enako! Komunizem je internacionalni - socializem (internacizem!). Kaj pa je to drugega kot Imperij.
Želja in potreba po tem, da država skrbi za otroke in mladino, je tipični imperialistično-komunistični konstrukt za nadzorovanje množic, poneumljanje in kreiranje nezaupanja v družino, človeka, naravo.
Pomeni pa tudi popolno predajo instinktov, tudi materinskega, ne nazadnje odrekanje imunosti, ko naši nagoni padejo v umazane roke prav tako umazane države in krvavih režimov, ki z državami upravljajo in jih zlorabljajo. Namesto da bi služili človeku in skupnosti, služijo Sistemu, ki je lažna skupnost, saj predstavlja lažno družino.
Skratka! Po mojih izkušnjah se pogodbam (tistim sekundarnim, ki jih vsak dan sklepamo v družbi) upira samo Ljubezen.
Ljubezen vsebuje znanje o tem, kaj pomeni skrbeti za nekoga, v tem primeru - za otroke. Ljubezen je STARŠEVSKA.
Fraza: Ljubezen je ljubezen - je pa samo še ena bedasta fraza pedrov in lezbijk, ki nič ne pomeni! Oni se združujejo z namenom prevzemanja oblasti.
Končno pa - le kaj naj peder počne z lezbijko!?
Po mojem razumevanju ideologija, religija in spolna usmerjenost, ne morejo biti razlog za to, da nekdo hoče vladati. Narava ni demokracija in ne deluje s preglasovanjem, sicer bi človeška evolucija tekla v neko drugo smer.
Pravni red, Ustavno sodišče in prirojeni občutek za poštenje in pravico... so nadomestni naši Prvi Starši in NE MOREJO DELOVATI s preglasovanjem. Narava pač ni demokracija! Narava ni demokratična.
Tudi pojmovanje Pravice je le začasno in se lahko spremeni z novo izkušnjo. Ne pa s prevlado ene religije, ideologije ali prevladujoče spolne usmerjenosti nad drugo. Ne glede na to, da si je zdaj norost zahvaljujoč demonu "človekovih pravic" izborila prevlado v družbi. V bistvu pa strahovlado.
Narava je tista, ki odloča, kaj bo vgradila v človeka in kaj ne, zato mora Zakon po svojem najboljšem znanju temu slediti, ker sicer ga bo Narava slej ko prej popravila, oz. ga izločila. In takrat ta izkušnja ne bo prijetna. Za nekatere sicer odrešujoča - bo za druge pogubna!
Nebesa, kot jih zdaj dojemamo, in Zemlja, sta bila zgrajena na odnosu Boga-Očeta do naše skupne Matere, ki je Mati Vsega v Vesolju!
Naš odnos z našimi prvimi Starši pa je ostal nedorečen, ker ju (še) ne priznavamo za naše Prve Starše, ne znamo ju še (ne poznamo ju dovolj dobro) imeti za osebi.
Bolj ali manj se obnašamo kot tinejdžerji, ki si mislijo, da vse znajo bolje od staršev in se jim na skrivaj posmehujejo!
Verni (religiozni) ljudje mistificirajo svoje Prve Starše in jih ne jemljejo za odrasle, tako se tudi pogovarjajo ali ne pogovarjajo z njimi in o njih. Tu je vsega po malo: od prestrašenosti pred silami, ki so ustvarile Vesolje, do pretiravanja v eno ali drugo smer. Ne nazadnje smo v zgodovini človeštva videli ogromno samoponiževanja, samokaznovanja, samopohabljanja, žrtvovanja..., nihče pa z Bogom ne komunicira kot z odraslo osebo, sploh pa ne kot razsodno in emocionalno stabilno osebo!
****
Nebesa, kot jih zdaj dojemamo, in Zemlja, sta bila zgrajena na odnosu Boga-Očeta do naše skupne Matere, ki je Mati Vsega v Vesolju!
Naš odnos z našimi prvimi Starši pa je ostal nedorečen, ker ju (še) ne priznavamo za naše Prve Starše, ne znamo ju še (ne poznamo ju dovolj dobro) imeti za osebi.
Bolj ali manj se obnašamo kot tinejdžerji, ki si mislijo, da vse znajo bolje od staršev in se jim na skrivaj posmehujejo!
Verni (religiozni) ljudje mistificirajo svoje Prve Starše in jih ne jemljejo za odrasle, tako se tudi pogovarjajo ali ne pogovarjajo z njimi in o njih. Tu je vsega po malo: od prestrašenosti pred silami, ki so ustvarile Vesolje, do pretiravanja v eno ali drugo smer. Ne nazadnje smo v zgodovini človeštva videli ogromno samoponiževanja, samokaznovanja, samopohabljanja, žrtvovanja..., nihče pa z Bogom ne komunicira kot z odraslo osebo, sploh pa ne kot razsodno in emocionalno stabilno osebo!
Havla lepa za takšno božanstvo, ki ni sposobno tega, kar tukaj naštevam.
Človeštvo na skrivaj opazuje napake svojih staršev. Njuni otroci se jima posmehujejo, hkrati se imajo pa za tako zvite, da resno mislijo, da Bog tega ne bo opazil!
To manifestirajo sedanja dejanja človeštva! Bog ni neumen in dobro vidi kaj počnemo.
Onadva se nista imela od koga učiti, za razliko od nas, ki imamo starše ( in se jim tudi pogosto posmehujemo), imamo tudi mi lastne otroke (ki se nam pogosto posmehujejo), tako da v Vesolju ni nič prvič, in ni le enkrat, potem pa nikoli več.
Odnos med Očetom in Materjo se je gradil iz Njunih izkušenj, učila sta se iz težav, ker je z njima pa res vse bilo enkrat prvič!
Njuni odnosi so postali še intenzivnejši, ko sta po mnogih nesporazumih dosegla ravnovesje Njunega Univerzuma z rojstvom Prvega otroka! Tako se je rodilo Srce vesolja!
Srce Vesolja je v svojem bistvu in po naravi stvari srce, ker je v sebi združilo oba svoja roditelja, Očeta in Mater (svoje starše), kar pomeni, da ima v sebi združene - naše Prve Starše!
Iz njiju izhaja VSE.
Pred tem sta bila "moški" (moški naboj Vesolja) in "ženska" (ženski naboj Vesolja). Ustvarila sta Vesolje. A šele ko sta rodila Srce, svojega Prvega otroka, sta postala Oče in Mati!
Vesolja torej nista kreirala dva homoseksualca, niti dve lezbijki!
Človeštvo na skrivaj opazuje napake svojih staršev. Njuni otroci se jima posmehujejo, hkrati se imajo pa za tako zvite, da resno mislijo, da Bog tega ne bo opazil!
To manifestirajo sedanja dejanja človeštva! Bog ni neumen in dobro vidi kaj počnemo.
Onadva se nista imela od koga učiti, za razliko od nas, ki imamo starše ( in se jim tudi pogosto posmehujemo), imamo tudi mi lastne otroke (ki se nam pogosto posmehujejo), tako da v Vesolju ni nič prvič, in ni le enkrat, potem pa nikoli več.
Odnos med Očetom in Materjo se je gradil iz Njunih izkušenj, učila sta se iz težav, ker je z njima pa res vse bilo enkrat prvič!
Njuni odnosi so postali še intenzivnejši, ko sta po mnogih nesporazumih dosegla ravnovesje Njunega Univerzuma z rojstvom Prvega otroka! Tako se je rodilo Srce vesolja!
Srce Vesolja je v svojem bistvu in po naravi stvari srce, ker je v sebi združilo oba svoja roditelja, Očeta in Mater (svoje starše), kar pomeni, da ima v sebi združene - naše Prve Starše!
Iz njiju izhaja VSE.
Pred tem sta bila "moški" (moški naboj Vesolja) in "ženska" (ženski naboj Vesolja). Ustvarila sta Vesolje. A šele ko sta rodila Srce, svojega Prvega otroka, sta postala Oče in Mati!
Vesolja torej nista kreirala dva homoseksualca, niti dve lezbijki!
****
To so naši Prvi Starši. Ona in On! Oče in Mati Vsega v Vesolju. Po njih se zgledujemo. Srce je pa Srce Vesolja in zato za našemu Očetu človeštvo pomeni, kar je zanj Njegovo Srce! Njen in Njegov Sin!
Jezus je ena inkarnacija Srca.
Hkrati je tudi VSE znanje Vesolja, ker je pač Srce tisto, ki znanje "naredi". Ko je treba, se vrne k Začetku in iz Nič - ustvari! Ker ve, kako.
Srce je stražar Namena, ki je ustvaril Življenje!
Ko vrata Vesolja zgrmijo s tečajev, jih Sin spet pobere in jih postavi nazaj v tečaje.
Tu, na Zemlji, je vse navadno! In navadno je za mojega Boga - Sveto!
Posebno tudi mene ne zanima. Navadno je... moje!
Skrivnosti, še posebno ne "ta velike" skrivnosti, me ne zanimajo! Spiritualne blodnje nekega Dalai Lame in njemu podobnih New age idiotov, gurujev... - me ne zanimajo! Starši so moški in ženska, oče in mama, ki ponoči spita tako, da njun otroček spi med njima.
Ko vrata Vesolja zgrmijo s tečajev, jih Sin spet pobere in jih postavi nazaj v tečaje.
Tu, na Zemlji, je vse navadno! In navadno je za mojega Boga - Sveto!
Posebno tudi mene ne zanima. Navadno je... moje!
Skrivnosti, še posebno ne "ta velike" skrivnosti, me ne zanimajo! Spiritualne blodnje nekega Dalai Lame in njemu podobnih New age idiotov, gurujev... - me ne zanimajo! Starši so moški in ženska, oče in mama, ki ponoči spita tako, da njun otroček spi med njima.
Zdaj se mali obrne k mami, zdaj k očetu, odvisno od tega kaj potrebuje in koga tisti trenutek potrebuje... in to je vse, kar Ljubezen potrebuje, da razume Stvarstvo! Ko soba diši po varnosti, je to zaradi prisotnosti staršev, očeta in mame. Duh po mami... otroka pomirja, ker je to vonj po izobilju VSEGA. Ve je polno čustev in hrane.
Otrok je tam doma!
Nobeno drugo znanje ni potrebno za začetek, da bi bitje zraslo v Odgovorno osebo, z Ljubeznijo v sebi, ki ga je rodila in ga bo zato tudi vodila in usmerjala v Življenju.
****
Klimatske spremembe - so počutje v Družini!
Histerija okrog klimatskih razmer na planetu je simboličen izraz emocionalne podhranjenosti otrok, teh sirot, ki so brez mame in očeta, ki zdaj norijo v strahu, da ne bo nihče poskrbel zanje.
Pričakujejo, da bo država opravljala vlogo staršev (pravi starši je očitno niso!) in da zato države zdaj ne smejo imeti meja.
Otroci pričakujejo, da se bodo smeli svobodno premikati po planetu (na tuje stroške!) in bodo sami poiskali odgovor na nekaj, kar sami sploh ne znajo vprašati, saj niti ne vedo kaj je tisto kar pogrešajo.
Nekaj iščejo!
Tačas ko iščejo, jih mora nekdo vzdrževati. Zato so si izmislili pojem "človekovih pravic".
Pravni sistemi, ki ne temeljijo na odgovornosti in na povezovanju posledic z vzrokom, kaj šele, da bi si znali predstavljati stabilen sistem, bili sami emocionalno stabilna bitja s stabilno mentaliteto, da bi svojim otrokom lahko ustvarili okolje na katero se bo otrok lahko zanesel, ker ve da bo jutri vse prav tako, kot je danes, da ga bo počakalo in mu nudilo to kar potrebuje, da bo imel gotov včeraj, gotov danes, gotov jutri... in ga ne bo strah!
Tega mu danes nihče ne nudi. Ne odraslim ne otroku! Tega danes preprosto NI.
Tak približek kaosu je zdaj tudi Slovenija!
Tak približek kaosu je zdaj tudi Slovenija!
To so iz nje ustvarili "podružbljeni" otroci samohranilk, ki jih je proizvedla ideologija v 70 letih svojega obstoja. Ti "otroci" so družbena lastnina, pripadajo sitemu, režimu in od vsega najbolj pogrešajo Jugoslavijo! Vsem pripadajo, zdaj poleg vsega še premnogim "civilnim" gibanjem - le sebi ne!
****
Malo dete ni družbeni konstrukt!
Dete je realnost. Ni konstrukt, kot je družbeni konstrukt travestija, kot so konstrukt izmišljeni spoli (zdaj jih je že 67!).
Otrok manifestira ODNOS med očetom in materjo. To so starši, od katerih je ženska tista, ki ima ženske spolne organe in je sposobna biti oplojena, nositi in donositi živo človeško bitje. Oče ima penis. Mati ima vagino in menstruacijo!
Človeška bitja so... kar ljudje s tem, kar imajo, lahko napravijo! Iz lastne Želje ustvariti - ustvarjajo.
Najprej v sebi želijo, potem željo premaknejo v resničnost in ustvarjajo! Ta proces, ki mu pravimoreprodukcija, je skoraj do popolnosti enak ustvarjanju v umetnosti (slikarstvu, komponiranju, pisanju... Ni vse samo v rojevanju, človek je lahko ustvarjalen tudi na druge načine! To, da veš kaj si (moški ali ženska) je osnova naše identitete!
To se imenuje "JAZ". Tako postaneš človek!
Ko smo že pri tem... kaj vi ne čutite kako močno Bog občuduje človeštvo!?
Ko smo že pri tem... kaj vi ne čutite kako močno Bog občuduje človeštvo!?
Jaz čutim. Zato ne vidim razloga, da ga ne bi objel, skupaj s človeštvom.
Ne bom pa objemal ljudi, ki izkoriščajo religijo, ideologijo ali svojo spolno usmerjenost za to, da se povzpnejo na oblast, potem jih pa od tam ne moreš spraviti dol, oblasti se držijo kot klop in je ne spustijo več!
Iz nje naredijo diktaturo, ker mislijo, da mora vse biti po njihovo.
Zaradi poštenosti do te tematike, ki mi je draga, pa zaradi spoštovanja do morebitnega sogovornika v tej temi, sem dolžan pojasniti svoje "prepričanje" in odkriti svojo "pozicijo". V svojih spisih se pojavljam kot zagovornik Telesa!
Zaradi poštenosti do te tematike, ki mi je draga, pa zaradi spoštovanja do morebitnega sogovornika v tej temi, sem dolžan pojasniti svoje "prepričanje" in odkriti svojo "pozicijo". V svojih spisih se pojavljam kot zagovornik Telesa!
V Mojem Univerzumu je Telo=Zavest! Telo je princip razumevanja delovanja Stvarstva - ni višje Zavesti v Vesolju, kot je Telo!
Pika. (včasih so temu rekli Amen).
Brez Telesa »odrešitev« (kot biblijski pojem!) sploh ni možna. Duša namreč MORA imeti lastno telo (stabilno formo, ki ji pripada), da bi mogla spreminjati okolje in z njim komunicirati tako, da je v njem vredno živeti.
Brez Telesa »odrešitev« (kot biblijski pojem!) sploh ni možna. Duša namreč MORA imeti lastno telo (stabilno formo, ki ji pripada), da bi mogla spreminjati okolje in z njim komunicirati tako, da je v njem vredno živeti.
Tako lahko Telo kot Zavest, svoje Stvarstvo ter sebe v njem, dopolni, izpolni, popravi, občuti in samo oceni, če je nekaj dobro ali slabo, če je pravično ali ni!
Telo ni popolno, je pa resnično!
Telo ni popolno, je pa resnično!
V nekaterih delih je, glede na skrajno kruto in brezobzirno ovirano naravno evolucijo, ter zaradi odrekane mu svobode, razvojno nedokončano!
Je pa vedno resnično!
Vse oblike božje Zavesti (vsi fragmenti Ene Zavesti) ki so sicer naklonjene učenju iz Stvarstva, so nedokončane z razlogom. Nepopolne so, ker jim edino nepopolnost omogoča učenje.
Mimogrede povedano: Moj Bog je Ljubezen, ki se uči!
Vse oblike božje Zavesti (vsi fragmenti Ene Zavesti) ki so sicer naklonjene učenju iz Stvarstva, so nedokončane z razlogom. Nepopolne so, ker jim edino nepopolnost omogoča učenje.
Mimogrede povedano: Moj Bog je Ljubezen, ki se uči!
Telo je Oče Stvarstva.
Priklanjam se mu in mu izrekam svoje spoštovanje. To je Oče, ki človeštvu kaže smeri razvoja: Učitelj, zdravnik, prijatelj, roditelj, brat...
Ta Zavest, ki je Telo, ni NIKOLI zapustila človeštva! Mi pa nismo vedeli, da je del nas samih in da ostaja z nami.
Pravo ime našega Stvarstva je Manifestacija. Kot ime samo pove, Manifestacija - manifestira!
Ta Zavest, ki je Telo, ni NIKOLI zapustila človeštva! Mi pa nismo vedeli, da je del nas samih in da ostaja z nami.
Pravo ime našega Stvarstva je Manifestacija. Kot ime samo pove, Manifestacija - manifestira!
Telo je bistveni del Manifestacije (Stvarnosti). Telo (kot Zavest ustvarjenega sveta), razume dogajanje v Stvarstvu. Tu leži ogromno znanje Vesolja (nepobrano, nepriznano...), zbrano, ker je tu nastajalo!
Temu, kar je Bog ustvaril, je Mati Vsega v Vesolju, poklonila Evolucijo!
Človek ne more postati cel (ENO) dokler ne objame svojega Telesa in ga sprejme za svojo Zavest.
Za človeštvo velja enako!
Brez možnosti učenja, človeštvo ostaja nedokončano v smislu evolucije; brez svobode raziskovati, se človeštvo nima od kod učiti!
Telesu je to nesprejemljivo in nedoumljivo, ker v tem primeru ves Univerzum negira njegov obstoj in potrebo po obstajanju. Tega Telo preprosto ne sprejema, ker to deluje proti njemu in proti Življenju!
Človek (človeštvo) sebe ne more ljubiti celega, če telo ne sprejme za svoje, če Telesa ne objame in ga ne sprejme za svojo Zavest!
Ko ga pa objame in sprejme, se mu odprejo nova vrata Zavesti in tedaj se bomo (kot celotno človeštvo) sposobni srečati z nečim, kar Univerzum (ki je miselni koncept našega obstajanja) do zdaj ni poznal!
To pomeni, da si do tega trenutka (brez Telesa!) tega ni mogel niti predstavljati. Lahko je le slutil, da obstaja "nekaj", česar človek še ni izkusil, mu je pa namenjeno.
V naslednjem spisu o KLIMATSKIH SPREMEMBAH bom nekaj povedal o globalnem pojavu histerije »klimatskih sprememb«. Kaj ta globalna histerija pomeni, od kod se je vzela in od kod takšen masovni "gretenizem"?
****
V naslednjem spisu o KLIMATSKIH SPREMEMBAH bom nekaj povedal o globalnem pojavu histerije »klimatskih sprememb«. Kaj ta globalna histerija pomeni, od kod se je vzela in od kod takšen masovni "gretenizem"?
Prijetno branje in razmišljanje o vašem odnosu do lastnih staršev (in s tem v zvezi do nadomestnega oz. simboličnega starševstva, kar Socializem je!) vam želim, ker je prav razčiščevanje in razumevanje teh (po moje osnovnih!) pojmov zdaj bistveno za naš obstanek v Vesolju.
Komentarji
Objavite komentar