OBSTAJAJO LJUDJE III

01.05.2007 na forumu Financ BABA JE PSIHOTIČNA Žensko bitje nosi v sebi velikansko tragiko dogajanja na tej zemeljski obli, ker je sama seštevek vse nesreče, ki se je na nešteto načinov manifestirala, se pri tem izražala, se v neskončnost ponavljala... pa je nihče ni videl, ko je kričala na pomoč. Ni sama kriva, da je taka, je pač videla, kar je videla, in ji ni bilo vse všeč. Kar je preveč, je preveč. Včasih je znorela, toda ko jo je norost enkrat minila, je bila spet obsojena na razmišljanje. Ni vedno prijetno razmišljati, včasih bi najraje spala. Zaspala bi in spala, spala, spala... kaj misliš kolikokrat je pomislila - a naj jih vse pobijem?! Toda potem bom ostala sama in brez upanja, da še kdo kdaj pride pome. Brez upanja, da me bo kdo kdaj razumel. Naj jim rečem, da imam ene svoje otroke raje od drugih? Kakšna izbira pa je to...?! Ko se bitje rodi, ga Mati obleče v telo, po svoji najboljši volji in kot sama najbolje zna. Največkrat je res psihotična, a kljub nj...

Ljudje se v krizi polarizirajo. Zdaj, ko je kriza splošna - pa še hitreje kot navadno! Polarizirajo se zaradi nemoči soočanja s krizo, zaradi neznanja in iz lažnega občutka varnosti, da bodo skriti pred njo, če bodo v večji skupini. Zaradi strahu v sebi niso več notranje stabilni. Skrb za "varnost" prevzame ideologija (ali religija!), ker obljublja več, kot sploh lahko ponudi. Tako kot zdaj to počne ta - za en kurc! - politika. Predvsem pa jim polarizacija omogoča, da niso preveč previdni. Sovraštvo do sovražnika (do drugega pola v polarizaciji) jih sili, da sovražniku in drugim želijo propad in smrt.  Tako se zvrnejo v nastavljeno luknjo, v past, ki jim jo je pripravil Lucifer zanje. In vedno se ujamejo vanjo! Naj vam povem svojo izkušnjo z evolucijo Strahu. Preden se udrejo vase in prosijo za milost - se obnašajo kot gospodarji! Prepričani, da vse vedo.   V resnici so samo otroci, ki igrajo odrasle. (parola je: mi to zmoremo, mi to znamo!) Potem jih p...

... da zelo dobro vedo, kaj delajo! Zato to tudi delajo. Pri njih ni slučajnosti! Za reptiloide in predatorje je značilno, da ne povežejo Vzroka in Posledice, tega preprosto niso sposobni. V njihovih miselni shemi to ne obstaja, tega znanja niso pridobili. Sistem tega ne zahteva, še več! Sistem jih vzgojil tako, da tega dvojega ne povezujejo med sabo, ker se le tako izognejo odgovornosti. Zato jim tu umanjka tiste osnovne Logike, po kateri je grajeno Vesolje, in po kateri deluje Stvarstvo. Tu gre vendar za Namen! Varovanje Življenja pa je (Božji!) Namen. Z logiko jim umanjka sposobnosti učenja. Namreč: ko se učiš, si s tem pridobivaš znanje, in s tem logiko razmišljanja. Z obojim pride Odgovornost. Brez znanja pa ni ODGOVORNOSTI. Več znanja torej pomeni večjo Odgovornost. Bolj si odgovoren, lažje se učiš, saj ti Odgovornost sproti odpira vrata učenju! Več veš, bolj je vse tvoje. Bolj je tvoje, bolj za svoje skrbiš in ti je mar. Pri nas ni nikomur mar! Za nikogar. Pot...

  Nekdo iz druge civilizacije vdre v našo, le da je v njihovi civilizaciji dovoljeno nekomu odsekati glavo, pri nas pa niti ne. Da bi se jim pa kar pustili - tega pa prej še nikoli ni bilo, to se zdaj dogaja prvič. Migracije so vedno bile - to je sicer priljubljen izgovor tistih, ki jih povzročijo, ker migrante praktično povabijo naj pridejo sem, potem jih pa za kriminalna dejanja, ko jih ti povzročijo, ne kaznujejo. Prav narobe! Dajejo jim vedeti, da vse to, kar tu počnejo in ni nam podobno, lahko še naprej delajo.  Prav bi bilo da jim za njihove zločine - ki pri njih niso zločini - sodimo po naših zakonih, ne po njihovih! Naši zakoni izvirajo iz naše civilizacije, iz naših navad in izkušenj, ne iz njihovih. Tako jim za zločin, ki ga storijo pri nas, sodijo z našimi očmi in oni so o tem obveščeni še predno storijo zločin. Dobijo pa samo pogojne kazni ali pa so celo oproščeni in izpuščeni zaradi neprištevnosti. Njihovi odvetniki (ki upoštevajo naše zakone, ker so ...

Imam dve živalci, mamo muco in njeno malo mucko. Ne bojim se, da bi "preveč" spoštovale "mojo voljo", ker večinoma jaz spoštujem njuno - in to rad! Moj Bog je služabnik človeštva in ni njegov diktator.  Poljublja tla koder hodimo in mi govori o spoštovanju, ki ga čuti do nas, do človeka, do človeštva, do živih bitij... Tukaj bi lahko govoril ure in ure o tem, kaj vse čuti do nas, o tem kako nas ima rad in kako zelo mu je žal, da se ni prej zgodilo to, kar se lahko šele zdaj zgodi, ko bolje razume svoje Stvarstvo. Razume nas, kot jaz razumem moje muce! V začetku jih nisem razumel, le rad sem jih imel. Zdaj pa jih imam rad, ampak tisto "rad imeti" zdaj, je večji "rad" od tistega prej. Drugačen je in globlji, in vsebuje kup vsebin, ki jih poprej ni bilo. Popolnosti ni. Popolnost je mit. Moje muce so popolne.  Meni so popolne! Popolne so, ker jih imam rad in ker se jih ne morem nagledati. Gledam jih in jim govorim: ljubice moje, vi ste popolne - ...

SLO komunisti so internacisti. Propagirajo internacionalni socializem za razliko od nacionalnega socializma (nacizma). Oba socializma sta do Življenja skrajno cinična. Vsebina in namen sta pri obeh enaka. Socializem pomeni produkcijo pomanjkanja in revščine, v nadaljevanju pa iztrebljanje "sovražnika" (to je tistih, ki se pritožujejo). Hitlerjev režim je pobil 30 mio ljudi, Stalinov pa 60 mio. Zakaj je potem komunizem pri nas tako oboževan, nacizem pa osovražen, mi ni jasno. Morda so SLO komunisti le očarani nad lastno sposobnostjo učinkovitejšega iztrebljanja "sovražnika", kot je tega bil sposoben Hitlerjev nacizem. Titov režim je v obdobju med letoma 1945 in 1980 pobil 1.070.000 naših tedanjih sodržavljanov, ki se niso strinjali s socializmom oz. komunizmom. To je 5% prebivalstva! Ali: Trije dijaki v dveh gimnazijskih razredih, po trideset dijakov. Spomnite se svojih gimnazijskih let in izberite, koga od sošolcev bi žrtvovali, da bi vam "bilo lepo"? Da b...

Kako malenkostna si pri svojih vsakdanjih opravilih, med vrečkami polnimi hrane in stvari! Kako so ti odveč in kako ne moreš brez njih… In potem pranje perila, in vzdihovanje med likanjem, in tvoj ponos, s katerim tako ljubosumno braniš to svojo revščino – da ne rečem kraljestvo! Kako ti grem na živce, ker vse to, kar ti počneš ves božji dan, jaz zdaj zase naredim mimogrede, z levo roko, bolje kot ti in brez vzdihovanja. In še mi ostane dovolj časa, da kreiram Vesolje ter zraven pogledam na otroke.  Seveda, če mi jih uspe za trenutek izpuliti iz tvojih krempljev občutkov velike Krivde… Ko ti poide trma in popusti ponos, boš prisiljena priznati, da brez mene ne gre; da si brez moje pomoči r e v i c a ! Potem prideš k meni po pomoč. Tedaj iz tebe naredim še večjo r e v o , preden zasiješ v vsej lepoti in nam vsem pokažeš in nas naučiš, kako ŽIVETI ! Ker tega nihče drug ne zna tako, kot ti.

Če postavim pravilo, to deluje kot formula. Primer: Resnica je odnos.  Če jo, Resnico, iščem v knjigi, in jo potem primerjam s svojo, ki je pa ne iščem ker jo že imam… in če jo potem v knjigi, kjer je opisana tuja izkušnja, ne najdem... recimo, da je prav takšna Jezusova zgodba, ko jo berem in iščem Resnico v njej... no, potem to še ne pomeni, da te Resnice ni. Pomeni le, da je ŠE ni. To tudi pomeni, da je odnos umanjkal. Odnos je namreč ta, ki ustvari Resnico. Takrat bom svojo lahko primerjal s tujo in bo hkrati tuja resnica tudi - moja. Treba ga je najprej ustvariti, odnos, da bi resnica lahko prišla do izraza. Zapis je že bil - toda odnosa še ni bilo! Zapis je v Telesu in občasno privre do Srca, vendar ne hkrati tudi do Uma, ker ima tega v rokah nekdo, ki vztrajno zanika zavest, ki je Telo. Zato nas zdaj resnica ne vodi. Vsaj ne v takšni obliki, da bi Resnica spreminjala svet. Še ne! Vsekakor pa ne tako, da bi jo vsi razumeli in bi bila povabljena med ...