004_GENSKI ZAPIS

Če postavim pravilo, to deluje kot formula.

Primer: Resnica je odnos. 

Če jo, Resnico, iščem v knjigi, in jo potem primerjam s svojo, ki je pa ne iščem ker jo že imam… in če jo potem v knjigi, kjer je opisana tuja izkušnja, ne najdem... recimo, da je prav takšna Jezusova zgodba, ko jo berem in iščem Resnico v njej...
no, potem to še ne pomeni, da te Resnice ni. Pomeni le, da je ŠE ni.

To tudi pomeni, da je odnos umanjkal. Odnos je namreč ta, ki ustvari Resnico. Takrat bom svojo lahko primerjal s tujo in bo hkrati tuja resnica tudi - moja.

Treba ga je najprej ustvariti, odnos, da bi resnica lahko prišla do izraza.

Zapis je že bil - toda odnosa še ni bilo!

Zapis je v Telesu in občasno privre do Srca, vendar ne hkrati tudi do Uma, ker ima tega v rokah nekdo, ki vztrajno zanika zavest, ki je Telo.

Zato nas zdaj resnica ne vodi. Vsaj ne v takšni obliki, da bi Resnica spreminjala svet. Še ne!

Vsekakor pa ne tako, da bi jo vsi razumeli in bi bila povabljena med nas, dobrodošla in sprejeta, nato pa uporabljena, ker bo to edino vplivalo na potek evolucije Ljubezni, saj je ta edino merilo razvoja.

Usklajevanje Sedanjosti s Preteklostjo, s tem pa vzpostavitev Smisla in z njim tudi ravnovesja v Stvarstvu... je naloga, zaradi katere smo zdaj tukaj.

Torej, v Telesu je Želja vedno bila prisotna, ta odnos z njo je že tam, gradil se je skupaj z nami in našimi izkušnjami. Sami smo ga gradili, le da se ga hkrati bojimo, ker se sebe bojimo, ni nam namreč všeč, kar smo v zgodovini počeli. 

Toda, ne pozabimo: karkoli smo počeli, smo sebi počeli.

Bojimo se preteklosti, njeno resnico nas je zdaj strah posvojiti, ker zdaj človeštvo postavlja druga pravila, kot so tedaj veljala. Sebe bojimo posvojiti tiste iz preteklosti. Nočemo sebe celega, delček nas lahko nosimo, vsega pa še ne znamo. Kakšni smo, ko smo celi?! kakšni smo, ko smo Odgovorni?

Bojimo se biti Odgovorni zase in za vsa svoja dejanja!

Kako je Telo zgrajeno? Zakaj ohranja Resnico?

Telo nima izbire. Resnica je samo drugo ime za Telo!

Pameten človek ve, da nima izbire, za razliko od neumnega, ki misli, da ima vedno izbiro - in zato izbira! Razlika je pa v tem, da pametni naredi tisto, kar mora! Naredi, kar mora biti narejeno in niti ne razmišlja, da tega ne bi storil ali da bi zbiral med storiti in ne storiti.

Telo je pametno. 

Vsi zakaj in vsi zato so zapisani tam. Skrajšano ime je gen!

Čustva so Materino orodje, s katerim lahko Njen svet razumemo. Mati namreč razmišlja tako, da čuti.

Brez tega lahko počneš kar hočeš, pa ne boš nič razumel, ne dosegel, ker je v tem primeru Vesolje brez Srca in brez Uma.

Pa tudi Telo tedaj vztraja samo in osamljeno, nerazumljeno v svoji neskončni (večni!) vlogi stražarja in čuvaja Vesolja.

Telo ne more opravljati svoje vloge samo. Ko ostane brez pomoči Srca in Uma, ko ta dva ne razumeta vloge Telesa v Stvarstvu, takrat Telo nima koga objeti, ne česa razumeti ali komu razložiti, koga paziti, ga vzpodbujati in varovati.

Tedaj so zakoni fizike in logike zaman in postanejo nepomembni. In mi postanemo nepomembni, skupaj z njimi. Čista norost!

Stvarstvo tega ne bo nikoli dopustilo.

In tudi kadar mi izgubimo vero, je Telo NIKOLI ne izgubi. Vsakokrat nas počaka kot najbolj zvest psiček, ki čaka prav nas, da ga peljemo na dooooolg sprehod in se pogovarjamo z njim.

Stvarstvo ne bo nikoli zapustilo Telesa samega, ne Telo Stvarstva!

Telo je Oče Stvarstva.

V sebi ohranja VSE, ker je Telo tisto, ki bo na koncu moralo povedati, kje so vzroki.

In kaj počnejo vampirji? Skušajo zabrisati genski zapis, kajti le zaradi genskega zapisa je mogoče prebrati vso zgodovino odnosov od Začetka - do zdaj!

Geni – so očala, s katerimi beremo Materialni (Materin) svet.
Ti, ki gene hočejo spremeniti, nam hočejo spremeniti dioptrijo, da bi svet brali po njihovo. 
V resnici ne vedo kam se spuščajo.