020_INKUBATOR

Sodniki, ki potrebujejo 20 let da odločijo o neki zadevi, so z eno nogo že tisti vojaki hitrih vojaških sodišč (ki bodo sledila!), ki postavijo obdolženega ob zid in ga ustrelijo še isti dan, ko je ta obtožen.

Revolucija je fake-edipalizacija.

Revolucija je podružbljanje (socializacija) Bolečine! 

Kar je totalna neumnost.

Množična ojdipalizacija (instrant odipalizacija!), enako kot »množično« rojstvo – sploh ni mogoča!

Edipalizacija je, kot je tudi rojstvo vsakega od nas, povsem individualno doživetje. Način kako se rodimo, vpliva na naš značaj (se borimo ali prezgodaj odnehamo in čakamo na pomoč - carski rez), ker predstavlja pomembno izkušnjo s katero začnemo zunanje življenje.

Ne rojevamo se namreč na mitingu, ki "išče pravico za vse".

Ob rojstvu smo sami.

Umiramo tudi sami.

Z nami je ov rojstvu Vesolje (Mati), ki nam pomaga roditi se, ko izrazimo lastno Voljo, da se bomo rodili. Fetus s tem ko raste, izrazi Voljo željo (in potrebo) po večjem prostoru... in tedaj pošlje signal telesu (Materi in Vesolju) da se individuum mora roditi!

Revolucija simbolično raztrga maternico in porodni kanal.

Množica nosi transparente » skupaj smo močnejši!«in vpije: kdor ni z nami – ta je proti nam! Grozi.

Revolucija ni sodelovanje, ni nadaljevanje, ni komunikacija.

Je negacija preteklosti, je brisanje dokazov o svojem delovanju, je uničevanje človeške zgodovine, uboj staršev, umor avtoritete, kralja, Boga... je v nadaljevanju odstranitev "notranjega sovražnika"...

Revolucija s tem ni »popravek« Evolucije, je samo trmasta napaka ki vztraja.

Socializem živi od tujih posojil. 

Prebivalstvo v socializmu ostaja infantilno in nikoli ne odraste! Te želje - odrasti! - niti nima, ker je ne lčuti kot potrebo.

Ostaja v fazi predojdipalnosti. Živijo pa kot paraziti.

Tuji krediti so tako tisti carski rez, ki rešuje fetus, da ta ostane pri življenju.

Takšen zarodek potrebuje pripomočke - inkubator! Naša država je organizirana kot inkubator (pravimo, da je socialna) in je zato vedno zadolžena.

Ko je tujih kreditorjev v SFRJ zmanjkalo (domačih itak ni bilo, ker parazit  vse sproti poje, akumulacija pa je v socializmu prepovedana, proglašena je za "umazani kapitalizem"), se je med fetusi v skupni državi vnela vojna za preživetje.

Vojna, ki je izbruhnila po letu 1991, je osamosvojitev le toliko, kolikor se je v njej odločalo kateri fetus bo preživel oz. kateri je sploh sposoben preživeti sam (zunaj inkubatorja SFRJ), kateri pa naj preprosto umre.
Za komuniste je nacionalnost preveč osebna, saj je preveč določljiva in zato preblizu Odgovornosti. Komunisti so radi nedoločljivi (vse se zgodi samo od sebe, sve je ovo naše....), ne ve se kdo nas je zadolžil, kdo je odgovoren... Spominjasm se tega, kako so iz dneva v dan ponavljali (potem ko so podpisali pogodbe, ki se jih že od začetka sploh niso nameravali držati....): " A zašto su nam posudjivali kad su znali da nećemo vratiti!?"

Zarodki v Sloveniji so se odločili, da je zanje edino socializem sprejemljiv (to se imenuje demokratično odločanje nedoraslega organizma, ki noče odrasti in raje ostaja infantilen, nedoločen), zadolževanje tako postane logična posledica oz logično nadaljevanje »starega« življenja v socializmu SFRJ (to se imenuje jugo-nostalgija).

Zdrknili smo nazaj v inkubator, ker smo se ustrašili lastne svobode!

Nadaljevali smo infantilno življenje v repliki SFRJ - v.2.

Le da tokrat v lastnem inkubatorju! Ki nam ga zdaj drugi! Sami ga nismo sposobni.

To se potem imenuje "človekove pravice".

Za njimi boleha tudi EU in kmalu še ves preostali svet, ner da bi vedel zakaj se jim to dogaja.

Ljudje so radi nedoločljivi, ker so radi nedogovorni.
Če jih vprašaš kaj hočejo, bodo rekli, da bi radi živeli v inkubatorju. Ne s temi besedami, a na koncu je tisto, kar bi radi povedali, natanko to!

Seveda bodo opletali s pojmi, kot so: svoboda, enakost, resnica, demokracija... vendar pa ne bodo vedeli kaj povedati, če jih vprašaš po definiciji pojmov, ki jih tako radi uporabljajo za nič povedat!