013_DRŽAVNE ŠOLE
"Tisti, ki želi otroka šolati v privatni šoli naj plača, če zanj niso dovolj dobre državne šole."
Saj si jih! Pa komunistom jih tudi plačujejo.
Če komunisti hočejo svojo državo, šolstvo, sodišče, TV - naj si jih gredo delat drugam! Denimo v preteklost. Pa sami naj si jih plačujejo.
Kje torej nastaja največja napaka v sistemu?
Komunisti so s šolsko vzgojo uničili povezavo med Vzrokom in Posledico. Zaradi česar so zjebali ljudem Logiko.
Tako namreč nastanejo v zavesti ljudi fragmentirani dogodki, ki niso povezani z ničemer in zato ustvarjajo vtis, da so samostojni, in kar je najbolj smešno – ustvarjajo vtis, da so pomembni! Ker je s tem uničena LOGIKA dogajanja v družbi, izgine tudi odgovornost, in sicer Odgovornost sploh kot pojem. Seveda to ni slučajno. S tem so vzroki neznani (jih sploh ni _ vse se zgodi samo do sebe! Stavek, ki ga slišimo na TV je: ... se je zgodilo....!) in povzročitelji posledic so varni pred pregonom. Režim si izmisli sovražnika in administrativno določi krivca, kar je samo logika znotraj lastne nelogičnosti in kot taka posle4dica dejstva, da je režim nesposoben biti odgovoren za lastna dejanja. V bistvu je to popoln kaos, to je hiša, v kateri ima režim samo eno sobo spucano, vse ostalo pa v razsulu. Potem pa to sobo kaže kot vzorčno po televiziji! Ljudje to gledajo in se čudijo, kako more kdo lahko tako lepo zrihtano, praktično idealno urejeno sobo, označi za kaos. Ko smo bili v otroškem vrtcu, smo dali stole v vrsto. Eden je imel ščipalko v roki (za ta položaj smo se vsi potegovali!) in je ščipal karto za vlak. Ta je bil kondukter. Drugi so sedeli na stolih in se šli vlak. Tisti na prvem stolu je vpil: UUUU – uuuuuuuu! Tako se ta infantilna država zdaj igra sodišče, šolsko izobraževanje, javno informiranje, finance… En bedak pa drži ščipalko v roki in luknja karte. To je bilo za čez teden! Ob sobotah smo se igrali pa ustavno sodišče.
Težava tkzv. »desnih« sil je tole! Tako zelo so zaposlene z defenzivo proti agresivnem režimu, da niti do vprašanja: Kaj če zmagamo… kaj bomo pa pol delal!? – ne pridejo! Blagega pojma o tem nimajo, s kakšnim programom bodo nastopili, ker ga nimajo. V bistvu so BREZ VSEBINE. Torej so brez lastne ideje o tem, kako se vodi državo. Niso je sposobni voditi, niso je sposobni imeti. Bojijo se je imeti. To je vse! Ko jim je mali kepec kučan omenil »tisočletne sanje«, so jih ti bebci preprosto posvojili, in zdaj sanjajo tisočletne sanje milana kučana! Svojih nimajo, ker so v defenzivi, preveč so zaposleni z defenzivo, da bi razmišljali "kaj potem?" kučan jih pa jebe u dupe, pa še plačajo mu da jih jebe...
Potem pa še prevzamejo odgovornost za ves kučanov drek, za njegovo nesposobnost vodenja države, ker jih je kučan določil za krivca in ker so se tako z njim dogovorili, da sistem lahko funkcionira naprej takšen kot je.
Ker sicer ne bi.
Tako namreč nastanejo v zavesti ljudi fragmentirani dogodki, ki niso povezani z ničemer in zato ustvarjajo vtis, da so samostojni, in kar je najbolj smešno – ustvarjajo vtis, da so pomembni! Ker je s tem uničena LOGIKA dogajanja v družbi, izgine tudi odgovornost, in sicer Odgovornost sploh kot pojem. Seveda to ni slučajno. S tem so vzroki neznani (jih sploh ni _ vse se zgodi samo do sebe! Stavek, ki ga slišimo na TV je: ... se je zgodilo....!) in povzročitelji posledic so varni pred pregonom. Režim si izmisli sovražnika in administrativno določi krivca, kar je samo logika znotraj lastne nelogičnosti in kot taka posle4dica dejstva, da je režim nesposoben biti odgovoren za lastna dejanja. V bistvu je to popoln kaos, to je hiša, v kateri ima režim samo eno sobo spucano, vse ostalo pa v razsulu. Potem pa to sobo kaže kot vzorčno po televiziji! Ljudje to gledajo in se čudijo, kako more kdo lahko tako lepo zrihtano, praktično idealno urejeno sobo, označi za kaos. Ko smo bili v otroškem vrtcu, smo dali stole v vrsto. Eden je imel ščipalko v roki (za ta položaj smo se vsi potegovali!) in je ščipal karto za vlak. Ta je bil kondukter. Drugi so sedeli na stolih in se šli vlak. Tisti na prvem stolu je vpil: UUUU – uuuuuuuu! Tako se ta infantilna država zdaj igra sodišče, šolsko izobraževanje, javno informiranje, finance… En bedak pa drži ščipalko v roki in luknja karte. To je bilo za čez teden! Ob sobotah smo se igrali pa ustavno sodišče.
Težava tkzv. »desnih« sil je tole! Tako zelo so zaposlene z defenzivo proti agresivnem režimu, da niti do vprašanja: Kaj če zmagamo… kaj bomo pa pol delal!? – ne pridejo! Blagega pojma o tem nimajo, s kakšnim programom bodo nastopili, ker ga nimajo. V bistvu so BREZ VSEBINE. Torej so brez lastne ideje o tem, kako se vodi državo. Niso je sposobni voditi, niso je sposobni imeti. Bojijo se je imeti. To je vse! Ko jim je mali kepec kučan omenil »tisočletne sanje«, so jih ti bebci preprosto posvojili, in zdaj sanjajo tisočletne sanje milana kučana! Svojih nimajo, ker so v defenzivi, preveč so zaposleni z defenzivo, da bi razmišljali "kaj potem?" kučan jih pa jebe u dupe, pa še plačajo mu da jih jebe...
Potem pa še prevzamejo odgovornost za ves kučanov drek, za njegovo nesposobnost vodenja države, ker jih je kučan določil za krivca in ker so se tako z njim dogovorili, da sistem lahko funkcionira naprej takšen kot je.
Ker sicer ne bi.
Komentarji
Objavite komentar