055_ IZ ČESA JE NAREJENA NAŠA DEMOKRACIJA

Življenja ni mogoče reševati z žrtvovanjem Življenja!

Sočutje ne pomeni čutiti tujih čustev; sočutje pomeni čutiti svoja.

Sočutje do drugih in z drugimi ,je posledica razumevanja LASTNIH ČUSTEV 

Tako pravim jaz

(če tega drugi ne želijo, ali si upajo izreči - bom pa jaz!)

Naslov članka na portalu, ki opozarja na nevarnost pojava novega vala epidemije!
"Na Kitajskem odkrili prvo okužbo z novim sevom ptičje gripe na človeku..."

Junij 2021

****

Življenje ni samo v naši lasti, ni izključno samo človeško, delimo si ga še z živalmi in vegetacijo, ki je tudi živa. Pravzaprav je tu vse živo na svoj način. Celo tisto, za kar sicer mislimo, da je del nežive Narave, je živo. 

Čaka oživljanje.

Materija je nastala tako, da je del energije »zamrznil« v materijo. Luč je energija, in ko en del ni mogel svobodno vibrirati v prisotnosti Svetlobe, ki je z lahkoto ohranjala "redkost" in lahkost, ji preostali del Svetlobe zaradi obremenjenosti informacije ni mogel slediti.

Posledica tega je bila, da je ta del zaostajal z vibracijo, postajal je vse težji in zato manj gibljiv... Tedaj ji tisti hitrejši in lažji del Svetlobe nenadoma ni več zaupal, imel jo je za niže vredno in jo puščal samo!

Tako je ta "odpadla" Svetloba še naprej zniževala svojo frekvenco vibriranja in povečevala svojo gostoto, vse dokler so jo imeli za "živo". Torej, za motečo. 

 

Zniževala je utrip Življenja, postala je gosta in trdna, takšna, kot je zdaj Materija v materialnem (Materinem!) svetu. Poznamo jo kot 3D svet.

Morala je ohranjati »informacijo« o tem kaj se ji je zgodilo! Nekaj je v Vesolju moralo zabeležiti, kar se z nami zgodilo inn predvsem zakaj se je zgodilo to, kar se je zgodilo.
Tako nastane pojem Resnice. Zato je Resnica neločljivo povezana s Telesom.

Slej ko prej bo Materija manifestirala Resnico na način, ki ga Luči ne bo več možno zanikati. 

Takrat bo oživela v vsej svoji veličastnosti - vpričo Luči! - ne da se morala skrivati  pred njo in se sramovati. Izpolnila je svojo nalogo!

 

Četudi drugi te naloge morda ne zaznavajo in je ne razumejo - jaz jo! Prevzema me globoko spoštovanje do nje.

Tako, kot kurjač vrže lopato premoga na ogenj da zagori, enako strastno čaka hrepenenje v Materiji, da bi ta znova oživela in se približala Bogu.

Tako, kot je kamen našel Michelangela, da je lahko začel pripovedovati Zgodbo, tako tudi nam Planet daje orodje, Telo, da ga mi izrazimo! 

S tem pravzaprav sebe izrazimo - s Telesom smo celi, brez telesa nas je pa le polovica, saj nas pol manjka!

Tako, kot bi brez kiparja kamen ostal le kamen, bi tudi človek, ki se rodi, rasel in živel tukaj, ne videl Zgodbe planeta v sebi. Planet imamo v telesu!

Vidite načrt v tem!? Jaz ga vidim.

****

Ko se rodimo na ta planet, privzamemo telo, da lahko tu živimo in da nas Zemlja sprejme.
Odveč je dokazovati, da je naše telo iz iste gline, kot Planet.
Z rojstvom torej oživljamo »mrtvo«, t.j. neživo materijo, šele z nami postane živa. To sposobnost imamo, to znamo! 

Kot telo ta Planet hodi z nami, misli z nami, razmišlja z nami, se veseli z nami, trpi skupaj z nami… mi ga oživljamo! Ko naše telo govori, ko misli in se igra, ko se smeji - vedno je z nami!
Se vam to zdi malo? Znati oživljati neživo.

In ko gre za Življenje, za njegov obstoj, potem vsak temu prispeva nekaj svojega. Kajti s tem ko sebe ohranja - ohranja Življenje na Planetu, in vsaj kar jaz vem, tudi v Vesolju!
Vsa živa bitja si ga lastijo, vsaka vrsta po svoje.

Ohranjati svojo vrsto prek tega, da ohranjaš družino, da braniš samico, ki nosi in rojeva Življenje, jemati k sebi mladiče, potda bi jih ohranil, s tem pa še druge člane plemena svoje vrste - vse to je v nas nagonsko pogojeno.

Lahko se nekomu to zdi zaostalo, ampak... ni na nas, da o tem odločamo! Ta zapis je bil ustvarjen z namenom, ni bil le nek vbrizg nepreverjenega zvarka v telo. Nastajal je zlagoma, se sproti preverjal v Manifestaciji generacijo za generacijo. Stokrat preverjen, preden ga je mati Narava potrdila in mu dala svoje privoljenje.

Kdor je ustvaril Življenje, ta ve najbolje, kaj je za nas dobro.

Tisti pa, ki ga hoče ubiti, pa najbrž tudi ve kaj hoče: hoče nekaj, kar Življenju nasprotuje.

****

"Objektivnost" v zgodovini, fakti in datumi… me nikoli niso preveč zanimali.
Zanimal me je pa emocionalni odtis Stvarnosti na človeka, na njegovo dušo. Ta predstavlja temelj spiritualnemu življenju, ki ga ustvari in varuje pleme.

Religija in ideologija, oboje je tako nastalo. In to je potem bil nastavek za razvoj Pravnega reda, kot ga poznamo danes v razvitih družbah.

Lahko bi rekli, da sta religija in ideologija infantilna oblika Pravnega reda, in s tem postaneta izraz pojma Pravice, kot jo moremo razumeti. In ta se spreminja! Razvija se z izkušnjami človeštva, z našim razumevanjem o tem, kako deluje Stvarstvo.

Kaj pa je tisto, kar je nevarno navadam, predsodkom, nečloveškim pravilom, ki jih sicer vzdržujemo z religijami in ideologijo?

Emocije.

Zato so zdaj te krčevito in neizprosno napadene! Emocije so namreč vedno del sedanjosti, ker VEDNO reagirajo nanjo, in zato ker bi jo rade očistile smeti iz preteklosti. Zanjo te predstavljajo motnjo! V sedajosti pomenijo motnjo.

Emocije bi pa rede odstranile predsodke in svobodno zadihale, zato so emocije Luciferju na poti, zato so mu vedno prva tarča.

Bodite iskreni do sebe pa si priznajte: kaj je danes najbolj napadano prek vseh medijev? V šoli, v družini, v službi, na cesti?

Ne govorim o emocijah, ki so usmerjane, ko jih sistem uporablja da z njimi (nami) manipulira. Te lahko javno demonstriramo kot svojo privrženost režimu, ker so tako vodene. Ne govorim o teh "emocijah", govorim o emocijah, ki jih ima vsak zase sam, zaradi katerih je posameznik z identiteto, ker so to njegove, tvoje, moje emocije! Zaradi njih je vsak, kar je sam. Pogosto je zaradi njih sam.

In se teh emocij boji. Sebe se boji, sebe zanika.

Toda, mi smo, kar so naše emocije. Samo to smo.

Če jih ni, potem nas ni. Brez njih ne obstajamo.

In če so naše emocije tuje - potem smo mi sami sebi tuji! In smo tuja last - last tistih ki upravljajo z nami. 

Kdor upravlja z našimi emocijami, upravlja z nami.

Kljub vsem blodnjam o tem, kaj je sploh živo in kaj »neživo« (zame je živo vse kar govori, in v Sloveniji trupla dosti povedo) pa tudi kaj nam kaj pomeni - je tole Stvarstvo inteligenten organizem, deluje po svoje.

Bog ni ustvaril Telesa zato, da bi sebe vanj zaprl! Ustvaril ga je zato, da bi sebe v njem osvobodil. Telo – osvobaja Duha!

Zato pa Stvarstvo od nas zdaj pričakuje, da bomo sposobni prerasti svojo udobno infantilnost, ter bomo svoje znanje, ki smo ga drago plačali, spravili do odraslosti. To pa je do tam, kjer bo vladal urejen Pravni red, če že kdo mora vladati. In sicer takšen Pravni red, ki skrbi za Življenje.

Kako je prišlo do tega, da ima Stvarstvo takšen Namen, ki je Namen ohranjati Življenje!? Kaj to ni le nekaj, kar odlikuje Stvarnika, Stvarstva pa ne?

Stvarstvo je po imenu in po funkciji Manifestacija, in manifestacija manifestira. Predvsem nam omoči, da manifestira VSE konflikte, ki so (bili) prikriti med voljo hoteti živeti in ne hoteti živeti. To odločitev, hoteti živeti ali ne… smo sami pred sabo skrivali, preden smo prišli sem. V Manifestaciji pa, kot ime samo pove, skrivanje ni možno, ker se v Stvarstvu slej ali prej mora vse manifestirati!

Zato zdaj stvarstvo stiska prostor in skrajšuje čas. Naš prostor dojemanja sveta se zdaj globalno oži, naše dojemanje časa pa je zaznava, da čas hitreje teče kot prej. Ali drugače povedano: prej je bila Amerika daleč – zdaj je pa tu za vogalom! Tedaj je nekdaj bilo še "nekdaj", zdaj je pa že jutri ali celo danes! 

Stvarstvo nam govori, da se kmalu ne bo več kam skriti.

Vprašanje: "Življenje da, ali Življenje ne! Hočemo živeti – nočemo živeti…" ki pa se manifestira le kot dvom, ki ga skrijemo pred zavestjo, in zato ostaja v podzavesti, nam je skozi vso človeško Zgodovino Manifestacija metala v obraz! Je že našla način!

Za to je našla nešteto simbolov, kajti Stvarstvo z nami komunicira prek simbolov. V bistvu se nahajamo v "deželi" simbolov in se prek njih pogovarjamo sami s sabo!

Vprašanje lahko postavim še konkretneje in bolj brezkompromisno: Ali sploh želim živeti ali pa je res, da mi ni do Življenja, da zato nočem (več) živeti?
In kaj bom zdaj storil v zvezi s tem?

Manifestacija je brezkompromisna.

Značilno je, da tista večina prebivalstva tega Planeta, ki si ne želi več živeti, kar je zdaj očitno tudi podpovprečno inteligentnemu, potiska manjšino, ki si Življenja želi - pred sabo v prepad! Hočejo si zagotoviti, da za njimi tu ne bo nihče več ostal.

Zame je delujoč Pravni red zdaj najvišja oblika človeške zavesti tukaj. In tudi najmanj ponižujoča, saj nas bo Oče vprašal kaj smo počeli ves ta čas, ko ga ni bilo z nami.
S tem ta oblika Zavesti (urejen Pravni red) tudi izpričuje neko obliko prisotnosti Božje Zavesti na planetu.

Pravni red nadomešča tako Očeta kot Mater. Oba sta Bog!

A dokler se ne vrneta, smo pač otroci sami. Moramo skrbeti zase in zato moramo imeti Pravni red…. ki je povezan z Biologijo, ne pa z administrativnimi izmišljijami, po katerih lahko trikrat dnevno spremeniš spol in vsi se morajo pokoravati odlokom, ki z Biologijo nimajo nič skupnega.
In kar je najslabše, država bo zahtevala spoštovanje vsake modne muhe sedanjih razvajenih generacij, navajenih lahkega življenja in uživanja brez vsake odgovornosti, sicer kršitelji teh norih predpisov lahko končajo na sodišču in plačujejo kazni ter odškodnine za razžalitev užaljenega trans-moškega ali trans-ženske - v nedogled!

Stanje "izmišljije" je neskončno! Takšno stanje pač ne kaže na stabilnost človeškega duha, še manj zadovoljstvo s sabo. Sodnik bo pa pri izrekanju kazni prekrškarju, ki tožeče stranke ni prav naslovil v restavraciji ali trgovini, kako bo sam naslavljal tožnika, saj se v tem času lahko premisli! Tožnik bo med sojenjem spremenil »spol«, ker mu bo tako pač všeč.

Sprememba bo seveda administrativna, ne biološka - toda koga še briga biologija.

To kar zdaj počnemo Pravnemu redu, je pa natanko tisto, kar je naša skrita zamera Bogu, pomešana z občutki Krivde. Krivdo nam vsilijo skupaj z religijo, potem pa dopolnjujejo z ideologijo. 

Kajti - v sedanjem času (in tega ne rečem z lahkim srcem) sistemi ne delujejo brez Krivde.

Pravzaprav človeška civilizacija NIKOLI v Zgodovini človeštva ni delovala brez Krivde. Če je ni bilo, so si jo izmislili, nato so jo učili v šoli, ker so sicer vladajoče elite bile brez pravih vzvodov za izsiljevanje množic, za manipulacijo in prisilo.

Brez tega, v prisotnosti Krivde, ni mogoče vladati!

Ateizem, kot zavračanje Boga, potem ko se ga znebi, uporablja surogate Zanj!
Odnosi so torej tam, in ostanejo tudi kot odnosi z nadomestki, ker nadomeščajo naš odnos (naše zamere!) do Boga. Ki ga, za ateista, sploh ni!
Ampak odnos do Boga je tam in to je enako, kot bi Bog bil. Samo da ga zdaj ni tukaj.

Po mojem mnenju (to je pač tisto, kar sem opazil) ločimo ljudi na tri skupine!

Prva ve, da Bog obstaja, in vanj tudi verujejo.
Druga veruje, da Bog je, da obstaja... ampak mu ne zaupa! Torej, Bogu ne verjamejo. Mislijo, da jih je zapustil. (teh je največ)
Tretja ne verjame da Bog sploh obstaja ali da je kdajkoli obstajal. Posledično vanj tudi ne verujejo.

Nihče od teh treh skupin ga pa ne pozna in ne komunicira z Njim!

Jebela, saj to je čisto tako, kot z lastnim fotrom: ne komuniciraš z njim, posledično mu tudi nič ne verjameš, karkoli reče, je kot ne bi nič rekel. Bolje da je tiho...

Nimaš pojma kakšen sploh je, o njem nič ne veš in tudi nočeš vedeti!

V komunizmu, polnem samohranilk in samohranilniških »družin« - mnogi otroci očeta še niso videli - kako naj mu potem verjamejo!? Kako pa naj si en takšen otrok predstavlja očeta, saj ne zna niti odgovoriti na vprašanje, kakšna je razlika med tem če foter je ali če ga ni!?
Foter je… samo en meglen pojem o očetu, kakršnega ti pač mama slika! Bežen spomin, v njem pa skrita zamera.

Če hočeš upravljati z Nesrečo, jo moraš najprej ustvariti. Komunisti zato ustvarijo nesrečo in revščino, ker je to pogonsko sredstvo njihove ideologije in glavni motor komunizma! Potem nesrečo in revščino vzdržujejo, ker jim brez pomanjkanja sistem ne deluje.

Te samohranilke mame so volilni bazen iz katerega zajema politična levica. Ženska  zamera je glavna energija, s katero se napaja Veliki Manipulator! Želja po maščevanju je ogromna energija, praktično je neskončna, in ne moreš je izčrpati.

Jeza ženske na moški svet je enaka jezi človeštva do Boga! Komunizem je pa stroj, ki gre na to nafto.
Zato komunizem tudi pazi, da se črpališče tega goriva nikoli ne izprazni, da se ne zapre, se ne neha, se ne konča.

Občutek zapostavljenosti posameznikov je kot plastični eksploziv. Da se ga oblikovati, preoblikovati, ga prirediti... Nezadovoljstvo se zato združuje v skupine, ki paralizirajo človeško družbo in so vzrok za razkrajanje civilizacije, za njen razpad.
To je manifestacija pojava, ki nam slikovito kaže (v bistvu pa manifestira!), da se »božji otroci« tu ne počutijo enako ljubljene, ali sploh ljubljene! In da bodo zato kot surogat manjkajoče Božje ljubezni sprejeli katerokoli drugo nadomestno »ljubezen«.
Kajti »ne pripadati« nikomur - je bolečina, ki je niso pripravljeni čutiti. Resnici na ljubo, kdor je poskusil, je videl, da je to zelo težko!

Vseeno je od kod in s katere strani pride nadomestek, vedno je bolje tisto, kar je na dosegu roke, od tistega, kar bi lahko bilo "če bi kdaj bilo...". Obljube je treba obnavljati, potem pa živeti življenje v "prehodnih obdobjih".

Od Boga kot ga slika Cerkev (ki je institucija za prodajo vere), ali od neke druge avtoritete, ki nadomešča Boga na Zemlji, dobimo obljube, ker jih od njih pričakujemo. Oni nam pa ugodijo!

Avtoriteto v našem primeru pomeni kralja, kraljico, predsednika države, diktatorja, šefa Partije, poglavarja sekte, hišnika v šoli, bivšega predsednika… ipd.
Vzrok za sovraštvo med otroci je vedno tekmovanje za božjo naklonjenost!
Če si pa morda tradicionalno prepričan, da si božji izbranec, božji otrok (tako kot Židje), potem te pač vodi dvom »joj, kaj pa če to ni res?«, in se moraš neprestano dokazovati, sebi, tvojim, plemenu, Bogu, komurkoli...

Način, kako Pravni red obravnava ljudi, je naša najboljša predstava o tem, kako bi Bog ravnal, če bi bil tukaj.

****

And now, my dear friends - something completely different!
(Monty Pyton)

Naj zveni še tako čudno, ali pa morda preveč poenostavljeno, toda Pravni red je odvisen od dveh stvari: od naših dosedanjih izkušenj, ki jih imamo kot človeštvo in od naše domišljije, da si lahko zamislimo prihodnost in znosnejšo sedanjost.

S tem v zvezi Slovenci trpimo za kroničnim pomanjkanjem domišljije.

****

Pot do demokracije in Pravnega reda, s tem pa do pojma človekovih Pravic, se začne z nekim dogodkom izredne narave.
Ko je človeštvu grozilo izumrtje, ko je nenadoma zaradi klimatskih sprememb na določenem predelu planeta izginjala vegetacija, ko ni bilo plodne zemlje in pogojev za trajno poselitev, ne časa organizirati stabilnega življenja, ko je zaradi vsega tega prihajalo do velikih selitev plemen, do premikov ljudi in živali, kot je denimo potovanje skozi neplodno puščavo - so ljudje za prehrano uporabili meso živali, saj je njihova čreda potovala z njimi. To je ta izredni dogodek.

Čreda je imela mleko za mladiče, in ljudje so od tega mleka sebi vzeli dovolj za preživetje. Tako so ohranjali čredo in sebe pri življenju.

Ko pa ni bilo več vegetacije za prehranjevanje, so čredo zmanjšali in živali klali in jedli.
Najprej so to storili v stiski, nato so to počeli iz navade.

Kakorkoli že, težko bi človeštvo brez živali sploh preživelo! A če smo kot človeštvo preživeli, imajo gotovo za to neke zasluge tudi živali.

Kljub divjosti in grobosti življenja v divjini, znajo živali bolje skrbeti za Življenje, kot to počne človeška civilizacija in organizirana družba zdaj. Vprašanje je, če ni civilizacija res le dobro organizirana Smrt.
Pojem, katerega vloga v kreiranju in ustvarjanju Življenja, ki danes v intelektualno (spiritualno) polariziranem svetu oz. civilizaciji vse bolj izginja, zato je beseda, na katero je treba biti zelo pozoren - NAGON.

Priseljevanje množic iz Afrike in arabskih dežel je, v simbolnem smislu, aktivacija spolne čakre Planeta!

Stvarstvo v obrambo Življenja namreč reagira kot enovit organizem. Tisto, kar zdaj, tako imenovane svetovne elite, sicer navidezno počnejo namerno (načrtovano, plansko) je samo na videz zavestno. V resnici je vse skupaj samo posledica. Je podzavestna reakcija,  ki izraža strah, grozo in paniko.

Toliko za medklic!

Ljudje so v lenobi sprejeli ubijanje živali (živih bitij!) za nekaj normalnega.
Nenehna potreba po izumljanju novih izgovorov, zakaj nekaj mora biti tako kot je, in da je najboljše za vse nas, če stvari ostanejo takšne kot so… je vedno bilo eno od glavnih človeških opravil. Zdaj pa trudi najbolj iskano in najbolje plačano.
Tako je človeštvo sploh ustvarilo civilizacije.

V dobrem ali slabem (v najboljšem in najslabšem), so tako ljudje lahko prehranili sebe in družino. Pleme je preživelo v hudih časih.
V bistvu so ljudstva enako kot s živalsko čredo, to počela tudi z drugimi plemeni in civilizacijami, ki so jih srečevali po poti. Pobili so jih, jim zaplenili vrednosti in lastnino vzeli, njihove živali (ki jim je vseeno kdo jih kolje). Kar niso odnesli s sabo, so požgali in za sabo pustili opustošenje, da nihče drug ne bi imel.

**** 

Ljudje so se polenili, se pokvarili, navadili so se, da jim je smrt živih bitij v užitek. Pri živalih to ni bil le kulinarični užitek, temveč jim predstavljajo užitek tekmovanje, preganjanje, izživljanje, njihovo trpljenjem, in celo izkazovanje milosti!

Lov, preganjanje, ubijanje, izživljanje, bahanje s plenom – so del iste igre! 

Vzreja, umetna oploditev zaradi razmnoževanja črede, odrekanje živalim njihove pravice do družine, odrekanje kravi pravice da z mlekom hrani SVOJE mladiče…

Pa nikar ne pozabimo na brutalno redčenje črede v primeru epidemije živalske bolezni, ali pri nizkih odkupnih cenah mesa, kom se vzreja pridelovalcu ne splača!

Nekaj, čemur bi sicer rekli pomoč pri preživetju, se je spremenilo v obvezno suženjstvo. In suženjstvo je v tem dogovoru enim postalo način življenja in drugim način smrti. Tega ni več nihče hotel spreminjati!

Ker pa je res tudi to, da v Vesolju nihče ne more nikogar prisiliti v nekaj, česar po svoji Volji sam noče, ker je v nasprotju z njegovo Voljo in se zato s tem ne strinja. To hkrati pomeni, d ase je nekdo dogovoril z »živalmi«, še preden so se te manifestirale kot živali na Zemlji, da bodo žrtvovale življenja in s tem pomagale človeštvu preživeti. Kra spet pomeni, da za tem stoji nek načrt in da je preživetje človeštva od bistvenega pomena. To seveda pomeni, da menjava spola, kar je zdaj postalo modna muha in ukinjanje družine koza jedro družbe in družbenih odnosov nekaj, kar se ne ujema z Načrtom Stvarstva.

Ukinitev pojma matere je ukinjanje nagona in je na nivoju odrekanja živalim pravice do mladičev. Do živalske družine, do življenja, kot jim ga je Bog ustvaril.

Prišli smo do tega, da je človeška usoda postati podoben živalim po suženjstvu!
Svetovne elite človeka popredmetijo in otroke prodajajo (kar lahko kupiš, lahko tudi prodaš!). V prihodnje naj bi nekdo vnaprej (z rojstvom) določil kakšen namen ima katero človeško bitje, ker pač nekdo misli, da smo kot bitja presegli svobodo »divjosti« in da svoboden človek ne sme postati podoben "svobodni divji živali".

Zanimivo je, da mnogi v živalskem svetu opazijo samo grobosti. Nikoli pa njihove nežnosti, pripadnosti plemenu, mladičem. Zanje njihove matere naredijo vse, da bi jih nahranile in obdržale pri življenju.
Te krivice nad Življenjem, Bog ne bo več dolgo gledal! Predpisovanju in administrativnim ukrepom se približuje konec, nagonom pa se na široko odpirajo vrata.

Če kdo tega ne razume, pomeni, da vloge nagonov za obstanek Življenja ni razumel.

Takšnim ljudem se jaz (nagonsko!) izogibam, ker so nevarni.

****

A, tista božja Zavest, ki je tedaj bila z nami - ki človeštva NIKOLI ni zapustila! - , ki se je o življenju v materialnem svetu posvetovala z nami in se učila skupaj z nami... 

je vedela, da človeštvo brez žrtve živali ne bi preživelo.

**** 

Sicer pa razkosanje trupel za prodajo mesa, ko so živali zdrave, velja za običajen biznis.
Živali svojo grozo bližajoče se smrti pustijo v krvi, v mesu.
Starodavna plemena so imela stroga navodila o tem, kako naj kri iztočijo iz trupla (halal, košer). Teh pravil se nekateri še vedno držijo.
Stvarstvo je mislilo, da gre za začasna pravila, ki se jih je treba držati, dokler stiska ne mine... toda človeštvo je iz enega izrednega dogodka naredilo trajno navado, iz navade pa potem posel.
Živalim "košer" klanje ne pomaga dosti. Še vedno jih je groza, ko umirajo nasilne smrti.
To je zdaj normalno. No, vsaj mislimo da je normalno.

Normalno je, da so živali zdrave. Normalno nam je, da jih zakoljemo. Normalno je, da jih razkosamo, normalno je tudi, da jih prodajamo. In normalno je, da jih je groza smrti in da trpijo, ko jim vzamejo mladiča!
Vse je normalno, čeprav se meni zdi, da marsikaj od tega tu naštetega ni normalno.

Vse to je biznis! Če biznis gledamo samo kot biznis - potem je normalen. Vedno smo ga imeli za del normalnosti!
Pa demokracija je tudi normalna.

S tem, da krava nima svojega poslanca v parlamentu, da je nihče nič ne vpraša, nihče tam ne govori zanjo!
Pa vendar…
Demokracija počiva na krvi, mesu in na kosteh tistih, ki so v parlamentu brez zastopnika in nimajo besede, ko gre za odločanje.
A če njega ni – gre vsa demokracija »u kurac« - v dveh tednih! Zgrmi na tla in se razdrobi, družba pa postane ljudožerska! In nastavki kanibalizma že obstajajo, le prepoznavati jih je treba.

Iz posebnosti ni dobro delati splošnih pravil, ki se jih potem morajo vsi držati. Posameznega primera ne gre jemati za vsakdanji zgled in iz njega delati navado, še manj pa zakone.
Človek je naredil iz ubijanja biznis, čeprav zdaj ni lakote in torej tudi potrebe po ubijanju živih bitij za hrano ni.
A je nekoč v daljni preteklosti prav zaradi prehranjevanja z mesom evolucija potekala po nekem drugem tiru:
človek je razvijal biznis, ne odnosov, in zagotovo ne emocij!

Brez njih pa tudi nestabilno družbo, ker so navade bile nestabilne. Nestabilne so morale biti zato, ker je vedno nekdo v takšni družbi bil življenjsko ogrožen – če ne drugi, pa živali! Življenje je na takšen način pokazalo, da je v nekem svojem segmentu v nevarnosti obstoja. In ta segment se je uprl! Kakor se je vedel in znal. In mogel.
Zaradi njega so se navade spreminjale in prilagajale.

Mnogokrat ni bilo večjih klanj med ljudmi ker so živali amortizirale človeško strast po krvoločnosti s tem, da so ponudile svoj vrat namesto človeške žrtve.

Mislite da se to nikjer ne pozna, da ubijemo živo bitje? Da se lahko gremo nadomestke do neskončnosti pa Vesolje ne bo prepoznalo, da gre za zamenjavo, za surogat? Če iztrebimo eno živalsko vrsto – se ne bo poznalo... kaj pa če iztrebimo človeštvo, se tudi to ne bo poznalo?

Družbe stagnirajo, ker se odnosi niso razvijali, pač pa so zaostajali. Ostali so na ravni nadgrajevanja pravil nekega izrednega primera v zgodovini zamrznjenega strahu, (lakota, izumrtje plemena zaradi pomanjkanja hrane…) z naravnost fantastično podrobno dodelavo predpisov, ki govorijo o mučenju in ubijanju živali, ki naj omili Krivdo zaradi tega.
Ali drugače povedano - gre za mrcvarjenje Življenja.

To nam zdaj Stvarstvo hiti dopovedovati.

Če to prevedem v tihi jezik naše podzavesti..., gre za očitek Bogu, ki pravi: Bog, pojma nimaš! Ne znaš ustvariti Življenja kot se šika. Nesposoben si, zdaj ti bomo mi pokazali kako se to dela...

Naša zavest tega seveda ne bo priznala. Toda Manifestacija - natanko to manifestira!
Z Manifestacijo se pa Bog že dalj časa ne prepira, ker zdaj ve čemu služi in čigavemu Namenu služi.

****

Današnji intelekt - s tem mislim na zdaj prevladujočo obliko dojemanja tega sveta - meni, da smo brez središča in brez težišče! Posledično se nagibamo k padcu nazaj v Nič, in zato nam vse razpada!
Moja pripomba na to je, da Intelekt ne upošteva vseh vhodnih podatkov, ki so mu na voljo. Zato pa ne more vplivati na to, kar sam vidi kot katastrofo.

Ne more nanjo vplivati, ne more je preprečiti. Intelekt je navajen vse nadzirati! Ko tega ne more - je preplašen. Zato ima takšno stanje za katastrofo.

Podatkov pa o tem, kaj vse ustvarja katastrofo in kako je civilizacija sebe pripeljala do tega, nima.
Ali jih ne želi videti.
Tako kot tudi Ustavno sodišče, najvišji organ »vsega pravega, Pravnega, pravilnega in pravičnega« prav zaradi tega ne more sklepati o tem, kako bi bilo treba postopati, da bi katastrofi ubežali ali jo vsaj odgodili, je tu Spiritus Vesolja prikazan skozi manifestacijo Ustavnega sodišča, ki je Zamenjava Boga na Zemlji! Zakaj je Pravo večji približek Bogu, ki ga potrebujemo v tem primeru, ko gre za varovanje Življenja kot pojava v Vesolju?
Zato ker uradni zastopnik Boga (Vatikan) nima oči uprtih v Zemljo (v tuzemstvo) temveč v Nebesa!
Išče pomoč onkraj, čeprav se ta nahaja tukaj.

Kje pa je ovira oziroma kje so omejitve zemeljskega »Boga«, ki nam ga predstavlja Pravni red s svojim najvišjim organom Ustavnim sodiščem?
Napaka je, da je ta zemeljski predstavnik INTELEKTUALNO POLARIZIRAN. To pomeni, da lahko razume in dojame le polovico VSEGA, kar mu je na voljo od podatkov iz Manifestacije.

S tem je omejen sam s sabo. Omejen je s površnim razumevanjem sveta in Življenja.
Sklepanje Ustavnega sodišča je torej brez iskanja pravih vzrokov, s tem pa pravega krivca za težavo. In zato je tudi odpraviti ne more, oz. dati pravih navodil. V najboljšem primeru išče »krivca«, ne zna pa dajati navodil (tega tudi ne vidi kot svoje naloge!) kaj storiti, ali z drugo besedo: ne zna nasproti Krivde postaviti Odgovornost!
Razlika med krivdo in odgovornostjo je ta, da krivda zacementira obstoječe stanje in se maščuje za t o, da je takšno kot je, medtem ko odgovornost išče rešitve in s tem služi Življenju!
Ironija pravnega sistema je že to, da se US ne zaveda niti tega, da v primeru, ko ne najdeš krivca (in ga niti ne iščeš) tudi Odgovornosti ne moreš najti.
Krivda in Odgovornost se izključujeta; tam kjer ni eno - je drugo, oboje hkrati pa ne more biti. To ne obstaja!

Pravni sistem in Pravo kot pojem, ne more obstajati v odsotnost enega IN drugega (Krivde in Odgovornosti). Če ni Odgovornosti - je Krivda! Če je Krivda - ni Odgovornosti!
Torej – tudi varovalke, ki bi varovala Življenje, ni.

Zastonj je potem govoriti, da je Življenje - sveto! V tem primeru tega US s svojimi dejanji in odločbami nima s čim dokazati! Svetosti Življenja, namreč. Zato so tisti, ki jim Življenje ni sveto, zdaj tako močni.

Moderno Pravo (tako kot ga tudi Intelekt sveta razume (kolikor ga sploh razume), je v Intelektualno (Spiritualno) polariziranem svetu, najvišje telo presojanja in odločanja kaj je za človeka (za človeštvo!) sprejemljivo, kaj je prav in kaj narobe (dobro in slabo).
Ustavno sodišče je zdaj najvišji organ, ki nam zamenjuje Boga Očeta in Mater Vsega v Vesolju - ko Staršev vesolja ni doma! Ustavni sodniki na delu dokazujejo svojo odraslost.
Presojajo pa o Krivdi in Odgovornosti.
Kjer iščejo in najdejo Krivdo (krivca!) - umanjka njihova Odgovornost!
Če to velja za Boga, le zakaj to ne bi veljalo tudi zanje!? Resnica ni upogljiva!

Medtem ko ju čakamo, da se vrneta domov in poskrbita za Stvarstvo (za nas!), mora US odločati namesto njiju. Mora odločati in odločiti! Odločati mora znotraj istega Namena, ki je ustvarjal, znotraj Namena, ki je Božji.
Če US ne odloča znotraj tega namena, potem odloča znotraj nekega drugega namena.
Kjer ne odloči Bog - tam odloča Lucifer!

Če se ne odločamo zavestno, se odločamo podzavestno. Lucifer bo uporabil vse naše zapisane zakone, zlorabil bo vso našo demokracijo, da bo odločal tako, kot je njemu prav!
Rekel bo: saj ste sami tako odločili! Držal sem se vaših lastnih pravil...

Kje je torej razlika med namenoma? Med Božjim Namenom in tistim drugim namenom?
Zelo preprosto: Božji Namen je Starševski! Drugi niso.

Še posebej to slednje velja za tiste namene, ki nam vsiljujejo svoje prepričanje, da skrbijo za nas, le da smo mi ene pizde nehvaležne, ker jim tega ne priznavamo. Z zaslugami vred, da lahko sploh živimo!

****

Dokler ni človek v tem stoletju prišel do tehničnih možnosti za uresničevanje neke svoje stare ideje, da bi vzrejo živali in izkušnje ki jih je s tem imel - prenesel še na vzrejo ljudi, na celotno človeštvo. In bi z ljudmi enako ravnal kot z živino. 

Zakonodajo že imamo. Samo besedo »žival«, spremenimo v »človek«, v vseh predpisih, ki veljajo za živali. Kjer pišemo o humani smrti, pustimo besedo "humana" smrt tudi za ljudi. To je vsa razlika.

Uničenje družine, umetna oploditev (tako kot to počnemo pri domačih živalih!), vzreja človeških mladičev na človeških farmah za izkoriščanje za spolne usluge, za suženjsko delo, za izvajanje medicinskih poskusov, in (nikar se ne bojte, tudi to bo) - kanibalizem!

Ne znajo le ljudje narediti virusov, ki ubijajo, zna jih ustvariti tudi Narava! Z njimi varuje Življenje pred tistimi in tistim, ki ga hoče omejiti, iztrebiti, ga nadzorovati in končno uničiti. Skupaj s sabo.
Ubijanje živali amortizira človeško slo po ubijanju soljudi. Živali so blažilec, da civilizacija ne podivja in se samouniči.
Toda, ko stvari postanejo do kraja nesmiselne... Narava udari nazaj!
Narava varuje Namen.

Kot sem rekel: Ni le človek sposoben izmisliti si virusa, to lahko storijo tudi živali. Le da imajo one upravičen razlog, saj to naredijo v samoobrambi. Varujejo Življenje!

Se kdaj vprašate, zakaj elite nam ne dovolijo, da bi se branili!? Ker nas imajo za svoje živali!!! 

Če se žival upira, jo ubijejo. Če se mi upiramo, nas ubijejo...

Kar se Vesoljske Pogodbe tiče, je pa tako: če človeku ni več do lastnega življenja, potem so se živali upravičene braniti, saj branijo ne le lastno življenje, temveč Življenje! Ni več razloga, da bi branile človeško, ki po mnenju samih ljudi, njim ni več dosti vredno.

Tu se Pogodba neha.

****

Vloga Forme v Stvarstvu.

Vloga Forme v Stvarstvu je zelo pomembna in ni nastala kot plod neke popoldanske zdolgočasenosti vsega naveličanega Spiritusa, ki mu je bilo dovolj in si je rekel:
pa naj bodo karkoli hočejo, kadarkoli hočejo! Če sploh kaj hočejo…

Brez tega, da imajo bitja stabilno formo in vsebino, in se forma spreminja le z vsebino, ko zato obstajajo pogoji in razlogi, ki jih Narava potrdi, potem ko jih preizkuša… bi Laž in Resnica bila lahko karkoli in kadarkoli! Tako kot je to sedaj. To nam namreč zdaj ponujajo!

To bi seveda pomenilo, da Resnica ni določena z biologijo in Logiko nastanka. Pa tudi ne skladno z Željo po tem, da bi sploh obstajala in imela - formo.

Kako pa kot slučajna priča umora, po novem dojemanju sveta, sploh lahko opišeš storilca, če ga »ujameš« v opis po lastnih percepcijah? 

Rečeš: moški star 26 let, belec, visok 190 cm… le kako to lahko prepričljivo storiš, če se pa isti človek razglaša za žensko, črnko staro 60 let, ker je to pač njegova/njena človekova pravica, da si poljubno izbira spol, barvo kože (torej raso) in starost, poleg spolne usmerjenosti, za katero ni rečeno da je sama po sebi razumljiva.
Sodnik bo imel resne težave pri naslavljanju takega človeka (se mu še sme reči človek?). Če bo sojenje dolgo trajalo, si vmes lahko obtoženec/obtoženka premisli spol, starost, barvo kože… in bo deloval užaljeno, če mu kdo reče nekaj, kar mu/ji ni všeč. Identifikacija je na željo posameznika že zdaj skoraj nemogoča.

****  

Forma je nastala iz potrebe bitij, da so določljiva, da se razlikujejo med sabo, imajo ego in identiteto. Tako so razpoznavna. Drugače niso!

S Formo je povezana Odgovornost, zase in za druga bitja. Medtem smo zdaj priča masovnemu pobegu od Odgovornosti, brisanju lastne Zgodovine, proč od svoje Forme… priča smo uničevanju sledi za sabo, in o vsem kar smo kdaj počeli.
Po tej sprevrženi logiki tega »Novega sveta« je vsakemu omogočeno postati vse kar si želi, takoj kadar si zaželi, kakor si želi... brez vsake odgovornosti kar bi to za okolje in zanj pomenilo.... da pri tem največkrat ne ve, kaj bi rad bil.

O tem nima nobenih izkušenj, niti možnosti primerjave.

Logika nastanka, razvoja in posledic - kar je pravzaprav bistvo Logike in s tem učenja - je prekinjena. Odgovornosti, ki bi vse to postavila v vrsto in skrbela za otroke - pa ni!
A kdo to Logiko sploh pogreša!?

****

Primerjava s Panovo deželo,
Nekatere podobnosti sedanjega ravnanja elit, ki vodijo ta svet, neverjetno spominjajo na stanje duha bitij v Panovi deželi.
To obdobje zemeljske zgodovine, znano po hibridnih bitjih kot so minotavri, kentavri, satiri, sfinge… skratka, znano po mešanju različnih živalskih vrst med sabo (pa tudi po mešanju živali in človeka!) je oddaljevalo človeško bitje od božjega Načrta.
Ko je Bog to videl, je takšno poljubno »kombiniranje« bitij preprečil. In tudi zdaj bo posegel in preprečil ustvarjanje hibridnih bitij - ker to ni v njegovem Načrtu za nas.
Stvarstvo bo poseglo v te norosti, ker ima pri tem tudi Stvarstvo svojo besedo.

Neke kvazi »znanosti« posegajo v biologijo, in mislijo, da si nora pamet (nora je zaradi ločitve možganov od telesa) lahko poljubno izmišljuje, kaj bi rada bila. Dopoldne eno, popoldne drugo - jutri spet nekaj tretjega, različnega po spolu, obliki, barvi… po spolni usmerjenosti in podobno.
Kako je to sploh lahko združljivo z nagonom!?

Kaj norci res mislijo, da je možno Življenje zmešati so te mere, da Stvarstvo zase ne bo več vedelo kaj hoče, ne kaj počne, in pozabila na to, kakšen je njegov resnični Namen!?

Biologija ni politika!

Znanost je sicer zdaj postala politika, a zato biologija še ne bo sledila politiki, ne takšni znanosti, ki je politika postala.
Znanost je pozabila, kaj je bilo prej in od kod (od koga) je črpala svoje znanje. Če kje, je tukaj in zdaj videti Slab namen, ki se zoperstavlja Božjemu Namenu.

Moj Bog pravi:
če hočete z mano vleči vrv… jo bomo pa vlekli!!!

****

VELIKANSKA razlika je med tem, kar nam predstavniki Boga na Zemlji govorijo, da nam ni dano presegati sposobnosti Očeta (s tem simbolično govorijo o naših očetih, ne nazadnje sebe imenujejo »oče« in s tem opisujejo avtoriteto) 

in tem, kar nam Bog govori:

da smo vsi njegovi otroci, da ga njegovi otroci lahko ne le dosežejo, temveč tudi presegajo, če je takšna njihova volja in Želja! 

In njihov Oče je zaradi tega nanje PONOSEN!

Če bi se ljudje zavedali, da so otroci, ki se rojevajo, vojščaki mnogih vojn, bojevniki iz mnogih bojev, bi se tedaj morda drugače do njih obnašali in bi cenili Življenje. Gledali bi nanje, in nase, z mnogo več spoštovanja, razumevanja želje, ki se z njimi rojeva v ta svet, in seveda tudi z več odpuščanja! 

Ne bi se jim maščevali že takoj, ko pridejo iz maternice. Se jih bojijo?