049_MOŠKI IN ŽENSKA, DVE LOČENI VESOLJI

Ženska je planet, otrok je človeštvo. Če planet hrani in ohranja, njegova bitja živijo. Če planet ubija, sam ostane gol.

Napaka nastane, ko družba deli Vesolje na moško in žensko vesolje! Na dve ločeni vesolji, ki obstajata eden mimo drugega, vsako posebej, ki svojo težavo rešuje - vsako posebej.
Pri vprašanju splava Pravo rešuje težave z žensko Odgovornostjo, povsem pa iz odgovornosti izloči moško odgovornost.
Kot bi ženske same pričakovale, da na moške ni računati!
Feminizem to tudi glasno pove.

Pravno pa splav pomeni splošno amnestijo moške Neodgovornosti.

Moški so torej lahko v kameni dobi, ženska pa mora biti v socializmu (zato ker ta zagovarja in podpira splav!). Vendar otrok ne nastane sam; naredita ga dva! Moški in ženska. Posledica tako deljenega vesolj na dve, je nastanek feminizma, LGBTIQ, socializma, komunizma… In nenazadnje tudi globalne histerije »klimatskih sprememb«. Vsi ti dogodki so derivat shizme enega (enotnega) Vesolja, ki je Družina (zato ker ta ustvarja Življenje) - na dve ločeni vesolji (dualnost Vesolja!), ki Življenja NE OHRANJATA. Pravzaprav si ga niti ne želita! 

Tole zadnje feministično prizadevanje, ki raste v gibanje »samo JA pomeni JA«, je simboličen poskus feministk obremeniti moške z Odgovornostjo (soodgovornostjo)
za Življenje, ne da bi pri tem sploh poskušale spremeniti odnose med moškim in žensko! Samo JA pomeni JA, je lažno obtoževanje in v sebi nosi vso njihovo maščevalnost! Raje kot spreminjanje odnosov med moškim in žensko si izmislijo 64 rezervnih spolov (leta 2020), v prihodnosti jih bo kdove koliko!
To jim omogoča, da ne poiščejo lukenj v odnosih z moškimi in jih, skupaj z moškim, zapolnijo. 

To, da na moške »ne moreš računati« samo pove, kako obupane so nad moškimi možgani, ki jih pa matere svojim sinovom same skreirajo! Napolnijo jih s svojo (žensko, materino) maščevalnostjo do lastnega ženskega sveta (pravzaprav do tekmic, ki ji bodo vzele sina). 

Torej, gre pri tem za maščevanje sami sebi. Ženska ni samo mati. Je tudi dekle, snaha, stara mati, samohranilka, znanstvenica, svetnica, samomorilka in morilka… vse hkrati in vse to naenkrat je v svojem notranjem svetu!
To gradi njeno Vesolje.
In to je v potencialu, le da se vse to v zunanjem svetu izrazi v različnih časovnih obdobjih in vlogah v svojem življenju (ker se vsega naenkrat pač ne zmore).

Vsa človeška Zgodovina je pravzaprav življenje ENE SAME (same in osamljene!) Ženske, ki se spopada sama s sabo - in v tem boju s sabo vedno zgubi! Če zmaga ali če je poraženka - v tem boju vedno ONA izgublja.

Z njo - Življenje zgublja!

Nihče ji ne pomaga. Nihče je ne razume. Nihče je tudi noče razumeti, ker mu je tako laže živeti, če ne ve.

Zati imamo zdaj dve ločeni Vesolji! Eno (žensko) sprejema vso Krivdo nase, ker drugo (moško) ne sprejme svojega dela Odgovornosti za ustvarjeno Življenje!
Organizirana Bolečina lahko laže, češ: ni mi mar! Ne pustim se več... zdaj boste morali računati name, na mojo bolečino, z mojo zamero... na mojo maščevalnost...

A ko je človek sam (in ženska je človek!) takrat se ne more ubraniti pred tem, kar v njem pripoveduje svojo zgodbo. Če prej ne ko gre zvečer spat. In ta zgodba kriči "na pomoč"! Čez dan lahko nosi transparente in grozi in vpije po cesti: močne smo, ko smo skupaj... Dol s patriarhatom, vam bomo že pokazale...!

Toda Telo piše zgodbo človeštva, in vsak ga ima, ker je tro Zavest človeštva! Nosi vso zgodovino človeštva s sabo, vseh odnosov, ki smo jih izdelali (ali pa ne izdelali) ko smo živeli na planetu. Ko smo pripadali, ali ko nismo pripadali, ker pač nismo hoteli pripadati. Smo mislili, da bo manj bolelo, če ne bomo pripadali.