012_O SKRBNO NAČRTOVANEM UBOJU LASTNE VOLJE

Težko je v času, ko vladata zmeda in polarizacija, preprečiti histerijo, ki jo nadzoruje tisti, ki obvladuje medije.

Nič čudnega potem, da ljudje živijo po predsodkih (predsodki so življenje po tujih pravilih, takšnih, ki izhajajo iz tuje izkušnje, ne iz lastne), kar predpisi in pisana pravila so.

Življenje je gozd spoznanj, ki ga raziskujemo. Vendar pa v primeru življenja po predpisih ne raziskujemo več, temveč samo sledimo poveljem in tedaj se gozd izkušenj, igre, doživetij, zanimivosti in raziskovanj spremeni v simbole! (beri: v strah pred resničnostjo)

Te simbole pa je težko raziskovati, saj jih je PREPOVEDANO raziskati. Sistem, ki nam vlada, raje vidi, da jih spoštujemo, da jim verjamejo, da se jim pokoravamo.

V resnici je pa tako, da nič na tem svetu ne bo stalo, vsaj nič resničnega, kar mali otrok prej z levo roko in skozi igro ne podre v mali šoli! 

To pomeni, da mora vse biti odprto za preizkušanje in prilagojeno malemu otroku. Pa nič skrito pred njegovo radovednostjo, ker otrok nima slabega namena, tako kot ga poznamo pri starših, pri odraslih, pri šolanih ljudeh.
Zato drži, da otrok ni last nikogar, da je "od Boga!" Mi pa smo zato tam, da ga držimo za roko. Pri čemer še vedno ni jasno kdo koga vodi. Pa tudi treba ni, da je jasno.

Vse narodove veličine, avtoritete, vse vlade, starši , učitelji, avtoritete… VSE se mora dokazovati s tem, da otrok vpraša in oni so mu dolžni odgovarjati.

Malemu otroku! Ne zgodovini, in ne drugim avtoritetam. Njim otroci niso nič dolžni. Dolžni so jim samo vprašanja, po možnosti takšna, da nanje ne bodo znali odgovoriti. Zato naj se potrudijo oz. naj se trudijo izdelati odgovore, ki bodo zadovoljili potrebe malega otroka.

Za zdaj avtoritete prisiljujejo otroke v šoli naj ne sprašujejo ampak naj ubogajo, se pokoravajo, služijo nekim višjim ciljem (Cerkev, ideologija....) – kar je recept za hitro propadanje civilizacije. In ta zdaj propada.

Oni si celo propadanje civilizacije razlagajo kot civilizacijsko pridobitev.

To je dokaz, da imajo vgrajeno Krivdo, ki se v njih izraža samo-destruktivno. Projicirana navzven pa kot maščevalen bes, ki si izmišljuje sovražnika in izvaja pogrom nad njim. Ritual, brez katerega ne more.

Kdo jih najbolj ogroža?

Po tem, koga najbolj mučijo, bi rekel da ravno mali otrok!

On jih ogroža.

Zato proti njemu uporabljajo šolo.

Ko otroka zlomijo, ko mu ubijejo lastno Voljo, ko ga pripravijo na življenje po predpisih... takrat pravijo, da smo civilizirani in sposobni civilizirano živeti in komunicirati.

Nabijem jih na kurac! Jaz namreč nisem civiliziran, ker nisem sposoben ne enega ne drugega ne tretjega!!! 

Znam pa razmišljati po svoje.

Da bi kdo razvil resno debato o problemih, ki tarejo to družbo, bi seveda moral najprej imeti izhodišča, nekakšen soliden temelj na katerem bi gradil civilno zavest in z njo okrepil Državo. In kakšna izhodišča naj bi to bila?

Ker nihče drug, tako je videti, o tem ne želi govoriti, bom jaz povedal: To nista ne ideologija ne religija, temveč človekovo Telo in potrebe, ki iz njega izhajajo.

1. temelj:

Družba je civilizirana v tolikšni meri, kolikor je sposobna razumeti potrebe novorojenca. Torej tistega, ki šele prihaja na ta svet. (In ni ne partizan, ne domobranec!). Civilizirana je, če se na njegove potrebe odziva, sicer je necivilizirana!

Slovenija še zdaleč ni civilizirana. Negostoljubna je do tistih, ki prihajajo na ta svet, tistim od nas pa, ki smo že tu, daje vtis, da smo odveč. Potem se pa še spreneveda od kod toliko samomorov na Slovenskem!

2. temelj:

Človek je najsvobodnejši v Telesu, s telesom in ko mu pripada. Ne državi, religiji, ideologiji ali domovini, temveč sebi, funkcijam in potrebam svojega telesa.

V Sloveniji smo ljudje nesvobodni, ker nas utesnjujeta ideologija in religija, vsaka s svoje strani, ena z leve, druga z desne. Prostovoljno suženjstvo ali suženjstvo iz navdušenja do Cerkve in Partije še zdaleč nista znak kake posebne svobode.

3. temelj:

Nikdar ni človekova misel svobodnejša, kot tedaj, ko je vklenjena v besedo! Zato moramo skrbeti, da sta beseda in misel vedno in povsod svobodna! Kajti gibalo vsega je človekova lastna Volja in ne kaj drugega, kot si mnogi zdaj mislijo.

Beseda bo meso postala šele, ko ji bo Telo smelo zaupati vso težo. Ko bo Beseda prenesla to težo, bo imela moč spreminjati svet. Imela bo kaj povedati... Skupni imenovalec je torej ZAUPANJE.

Zaupanje ni religija, je več od religije, več od vere, več od upanja, več od vsega! Zaupanje je plod lastne izkušnje, vse drugo pa so blodnje duha in tuje izkušnje. Kaj so predsodki? Predsodek je, če verjameš tuji izkušnji!

Torej: Lastna izkušnja je na prvem mestu! Pred religijo in pred ideologijo. Če ne, bo Beseda vedno samo literatura in nič drugega. Impotentna in preslabotna, da bi urejala svoj svet.