OBSTAJAJO LJUDJE III

Človeštvo se nahaja v prededipalni fazi razvoja (patriarhalna družba je božji Sin, ker je človeštvo Božje Srce), medtem ko je Bog - Oče! Zdravih konfliktov, potrebnih za proces edipalizacije, pa med akterji ni! Če ni zdravega konflikta med "starim" in  "mladim", to pa je odnos kot upor sina očetovemu dojemanju njegovega (sinovega) sveta, se edipalizacija ne more zgoditi. Edipalizacija je lahko le individualni proces in ne more biti masovni dogodek. Poenostavljeno: človeštvo je sin, ki živi s samohranilko. Ergo: socializem, v najboljšem primeru. Sicer pa kanibalizem, kot bolj "razvita" faza socializma, oz. samohranilstva. Tam, kjer se konflikt (v resnici pa odnos) ne odvija vertikalno (rast!), se prenese na horizontalne odnose, kot so tekmovanje, prerivanje in izrivanje iz občestva. Trenutno je ta svet v samomorilni fazi (self-hatred), saj je sprejemanje "sovražnika" (odprte meje) na svoj dom, brez razmisleka o posledicah in bre

𝑀𝒶𝓇𝓆𝓊𝒾𝓈 𝒹𝑒 𝒞𝒶𝓇𝓉𝒽𝒶𝑔 e @Carthage_ghost Jedan Bog znači jedna norma, više bogova znači mnoštvo normi. Vzemimo človeško Telo kot geografski zemljevid Univerzuma. S tem dobimo pokrajino Božje Zavesti, kjer se vse dogaja na dosegu roke. Potem lahko izdelamo detajlnejši zemljevid lastne pokrajine in razumemo pokrajine okrog nas. In ljudi, ki tam živijo! Tako je Univerzum v naši zavesti (in po naši predstavi) razdeljen na »pokrajine« prav zato, da si ga lahko predstavljam. Moj Univerzum je razdeljen na naslednje pokrajine: Um, Srce, Želja (ki je locirana v trebuhu) in Telo, ki vse to objema! V pokrajini "Moje Srce" imam cel kup ljudi, ki jih še ne poznam.  Toda vem, da so tam. Telo ima lastno zavest (lastno Vest), ker ima svojo zgodovino. Enako imajo svojo zgodovino vse pokrajine mojega Univerzuma! Pravzaprav je Telo - Zavest. In ta Zavest edina razume Stvarstvo, in zato ve kako deluje. Predstavlja pa tistega Boga, ki nas nikoli ni zap